Slovensko kmetijstvo vstopa v fazo praktične agrorobotike
Na Infrastrukturnem centru Ptuj Kmetijskega inštituta Slovenije je 27. maja 2026 potekal Dan agrorobotike in naprednih tehnologij v kmetijstvu. Dogodek je pokazal, da napredne tehnologije v kmetijstvu niso več samo tema konferenc, sejmov in laboratorijev, temveč vse bolj konkretno prihajajo na slovenske njive, v sadovnjake, rastlinjake in na partnerske kmetije.
Na Ptuju se je 27. maja 2026 zgodil eden najpomembnejših prikazov sodobnih kmetijskih tehnologij v Sloveniji in v tem delu Evrope. V okviru projekta IRP38 Robot4Plants smo pripravili Dan agrorobotike in naprednih tehnologij v kmetijstvu, kjer so se na enem mestu srečali roboti, droni, avtonomne platforme, senzorji, digitalne aplikacije, sistemi za precizno pršenje, tehnologije za pametno upravljanje vode, robotsko okopavanje, georadarsko kartiranje tal, robotski vrtovi in rešitve za bolj trajnostno rastlinsko pridelavo. Dogodek ni bil zgolj razstava tehnoloških novosti. Njegova največja vrednost je bila v tem, da so bile tehnologije prikazane v realnem okolju na (demo) poljih, ob posevkih, na poskusnih površinah in v pogovorih s kmeti, raziskovalci, svetovalci, študenti, podjetji in strokovno javnostjo. To je pomemben premik: slovensko kmetijstvo ne potrebuje več samo navdušenja nad roboti, temveč konkretne odgovore, kako te tehnologije delujejo, koliko stanejo, kdo jih servisira, kakšna je njihova zmogljivost in ali so uporabne tudi v naših razmerah.
Dogodek kot prikaz širše tehnološke preobrazbe
Dan agrorobotike ni bil osamljen dogodek, temveč del širše zgodbe projekta Robot4Plants – AKIS partnerstva za uvedbo digitalnih in robotskih tehnologij v rastlinsko pridelavo. Projekt povezuje raziskovalne institucije, fakultete, svetovalne službe, šole, podjetja in kmetije. Vodilni partner je Kmetijski inštitut Slovenije, med partnerji pa so tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, KGZS, kmetijsko-gozdarski zavodi, Šolski center Ptuj ter več izbranih kmetij in podjetij. Bistvo projekta ni v tem, da bi se tehnologije prikazovale samo v raziskovalnem okolju. Namen je njihovo testiranje, prilagajanje in uvajanje v praktično kmetijsko pridelavo. Prav zato so v projekt vključene demo kmetije, kot so Kmetija Vitez, Ekološka kmetija PeTiDa, Kmetija Močnik, Kmetija Burger, Kmetija Bogovič ter podjetja Allium, Jeruzalem Ormož SAT, ŽIPO Lenart in PP Agro. To je pomembno, ker se prava uporabnost agrorobotike pokaže šele takrat, ko tehnologija zapusti demonstracijsko površino in začne delati pri kmetu.
Trije stebri projekta:
aero kmetijstvo, robotika in digitalizacija
Projekt Robot4Plants temelji na treh ključnih vsebinskih sklopih: aero kmetijstvu, robotiki v kmetijstvu in digitalizaciji kmetijstva.
- Aero kmetijstvo vključuje uporabo brezpilotnih letalnikov za monitoring, dognojevanje, izdelavo preskripcijskih kart in natančnejšo aplikacijo sredstev. Na Ptuju so obiskovalci lahko videli UAV dognojevanje in UAV škropljenje koruze v praksi. To je področje, ki se hitro razvija, saj droni omogočajo dostop do posevkov tudi takrat, ko je vstop s traktorjem otežen, hkrati pa odpirajo možnosti za lokalizirano, hitrejšo in bolj ciljno usmerjeno obravnavo rastlin.
- Drugi steber je robotika. Ta se je na dogodku pokazala v več oblikah: robotsko okopavanje koruze, avtonomne platforme, robotska manipulacija v sadovnjaku, Slopehelper in Agilehelper (robotsko pobiranje jabolk), električni mulčer, avtonomno podrahlavanje in robotski vrt FarmBot. Pri teh tehnologijah ni ključno samo to, da se premikajo brez neposrednega upravljanja človeka, temveč da lahko opravljajo ponavljajoča, časovno zahtevna ali težje izvedljiva opravila z večjo natančnostjo in manjšo odvisnostjo od razpoložljive delovne sile.
- Tretji steber je digitalizacija. Brez podatkov robotika ne more delovati učinkovito. Zato so bili na dogodku predstavljeni tudi georadarsko kartiranje tal, avtomatsko vzorčenje, digitalne platforme, satelitske tehnologije, aplikacije za načrtovanje in spremljanje pridelave ter sistemi za podporo odločanju. Digitalizacija ni dodatek k robotiki, temveč njen temelj. Brez kakovostnih podatkov o tleh, posevku, vremenu, vlagi, hranilih in izvedenih opravilih ni mogoče govoriti o resničnem preciznem kmetijstvu.
Od avtonomne setve koruze do robotskega vzdrževanja nasadov leske
Že pred dogodkom smo pokazali, da projekt Robot4Plants ne ostaja samo pri splošnih obljubah. Na Kmetiji Vitez v Moravskih Toplicah je bil predstavljen avtonomni poljski robot AgXeed AgBot W4, ki je v kombinaciji s standardno šestvrstno sejalnico opravil avtonomno setev koruze. To je pomemben primer, ker kaže, da prihodnost kmetijske robotike ni nujno v popolnoma novih priključkih, temveč tudi v tem, da avtonomni pogonski agregati prevzamejo delo s priključki, ki jih kmetije že poznajo in uporabljajo. Drugi pomemben primer je Ekološka kmetija PeTiDa, kjer v nasadu leske preizkušamo robotske sisteme za vzdrževanje trajnega nasada, med drugim za košnjo in nanašanje sredstev za varstvo rastlin. To je za slovensko kmetijstvo posebej zanimivo, ker gre za nišno, ekološko in delovno zahtevno pridelavo, kjer je pomanjkanje delovne sile zelo konkretna težava. Robotika ima v takšnih sistemih lahko velik pomen, če pomaga zmanjšati fizično delo, izboljšati časovno izvedbo opravil in povečati zanesljivost tehnoloških ukrepov. Oba primera lepo pokažeta širino projekta: od poljedelstva do trajnih nasadov, od setve do vzdrževanja, od velikih površinskih operacij do bolj specializiranih ekoloških sistemov.
Droni kot orodje, ne več samo kot atrakcija
Na dogodku so bili droni med najbolj vizualno zanimivimi tehnologijami, vendar njihova vloga presega atraktivnost. UAV dognojevanje in škropljenje koruze odpirata vprašanje, kako lahko kmetje izvajajo ukrepe natančneje, hitreje in z manj poškodbami tal ali rastlin. Pri tem pa je pomembno ostati realen. Droni niso univerzalna zamenjava za traktorje in klasične škropilnice. Njihova uporabnost je največja tam, kjer je dostop z običajno mehanizacijo otežen, kjer so potrebni lokalizirani posegi, kjer je pomembna hitra odzivnost ali kjer želimo zmanjšati tlačenje tal. Ključna vprašanja ostajajo zmogljivost na hektar, regulativa, nosilnost, kakovost aplikacije, vpliv vetra, strošek storitve in usposobljenost operaterjev. Prav zato so terenske demonstracije pomembne. Kmet na njivi hitro vidi, kaj je uporabno, kaj je še v razvoju in katera vprašanja mora zastaviti pred investicijo.
Robotsko okopavanje koruze: tehnologija, ki povezuje ekonomiko in okolje
Robotsko okopavanje koruze je eden najbolj praktičnih primerov, kjer se srečata ekonomika in okoljska odgovornost. Mehansko zatiranje plevela se vrača v ospredje, vendar ne kot nostalgična vrnitev k starim metodam, temveč kot tehnološko nadgrajena praksa. Z uporabo kamer, RTK vodenja, natančnega krmiljenja in avtonomnih ali polavtonomnih sistemov lahko okopavanje postane natančnejše, ponovljivejše in manj odvisno od izkušenosti posameznega operaterja. Za ekološko pridelavo je to ključnega pomena, vendar je zanimanje vse večje tudi pri konvencionalnih pridelovalcih, ki iščejo poti za zmanjšanje uporabe herbicidov, boljšo strukturo tal in večjo odpornost pridelovalnega sistema. Projekt Robot4Plants si pri tem zastavlja tudi merljive cilje. Med pričakovanimi učinki so približno 10% zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, 10% povečanje produktivnosti določenih delovnih procesov in zmanjšanje stroškov dela z optimizacijo rabe virov. To so cilji, ki agrorobotiko postavljajo v resen proizvodni okvir. Ne gre več za vprašanje, ali je robot zanimiv, temveč ali lahko izboljša ekonomiko kmetije.
Pametno upravljanje vode kot odgovor na podnebne izzive
Eden pomembnih sklopov dogodka je bilo tudi namakanje in upravljanje vode. Prikaz namakanja koruze z dežno steno ter predstavitve sistemov za pametno upravljanje vode so opozorili na dejstvo, da bo voda ena ključnih tem prihodnjega kmetijstva. Podnebne spremembe ne pomenijo samo več suše, temveč tudi bolj neenakomerno razporeditev padavin, več vročinskih stresov, hitrejše izsuševanje tal in večjo negotovost pri načrtovanju pridelave. Zato prihodnost namakanja ni samo v tem, da vodo pripeljemo do njive, temveč v tem, da jo uporabimo pravočasno, v pravi količini in na podlagi podatkov. Senzorji vlage v tleh, vremenske postaje, satelitski podatki, modeli evapotranspiracije in digitalne platforme lahko pomagajo pri odločanju, kdaj in koliko namakati. Takšne tehnologije bodo postale ključne predvsem tam, kjer bo voda omejen vir in kjer bo treba dokazovati učinkovito, strokovno in okoljsko sprejemljivo rabo.
Tla kot osnova preciznega kmetijstva
Georadarsko kartiranje tal in avtomatsko vzorčenje z Wintex Agro sta opozorila na pogosto spregledano dejstvo: brez dobrih podatkov o tleh ni preciznega kmetijstva. Tla so prostorsko zelo raznolika, še posebej v Sloveniji, kjer so parcele pogosto majhne, razdrobljene in pedološko razgibane. Povprečen vzorec tal za celotno parcelo pogosto ne pove dovolj. Če želimo optimizirati gnojenje, zmanjšati izgube hranil, izboljšati pridelke in pripraviti kakovostne preskripcijske karte, moramo bolje poznati notranjo variabilnost tal. Prav tukaj digitalizacija tal, geofizikalne metode, avtomatsko vzorčenje in podatkovna obdelava postanejo temelj za boljše agronomske odločitve. To je tudi eden od pomembnih prispevkov projekta Robot4Plants: povezati tehnologijo s strokovnim razumevanjem pridelave. Robot ali dron sam po sebi še ne pomeni preciznega kmetijstva. Precizno kmetijstvo se začne takrat, ko podatke pravilno interpretiramo in jih pretvorimo v boljšo odločitev na njivi.
Kmet ostaja v središču sistema
Ob vseh robotih, dronih in digitalnih platformah je bilo pomembno sporočilo dogodka tudi to, da kmet iz sistema ne izginja. Nasprotno, njegova vloga se spreminja in postaja še zahtevnejša. Kmet prihodnosti ne bo samo voznik stroja, temveč upravljavec sistema, interpret podatkov, organizator dela in odločevalec, ki bo moral razumeti tehnologijo, agronomijo in ekonomiko. Zato so usposabljanja, delavnice in svetovalna podpora enako pomembni kot sama oprema. Če tehnologijo kupimo brez znanja, lahko hitro postane draga igrača. Če pa jo vključimo v premišljen pridelovalni sistem, lahko zmanjša stroške, izboljša pravočasnost opravil, zmanjša okoljski odtis in poveča odpornost kmetije.
Ptuj kot demonstracijsko središče prihodnosti
Infrastrukturni center Ptuj se je z dogodkom pokazal kot ena od ključnih demonstracijskih lokacij za razvoj sodobnega kmetijstva v Sloveniji. Njegova prednost je v tem, da lahko povezuje raziskave, praktične poskuse, demonstracije, izobraževanje in neposreden stik s kmeti. Takšni centri bodo v prihodnje nujni. Tehnologije se razvijajo hitro, kmetje pa potrebujejo prostor, kjer jih lahko vidijo v praksi, postavijo vprašanja in dobijo neodvisno strokovno mnenje. Ni dovolj, da tehnologijo predstavi proizvajalec. Potrebujemo tudi raziskovalno in svetovalno vrednotenje: kaj deluje, kje so omejitve, za katere tipe kmetij je rešitev primerna in kakšna je njena ekonomska upravičenost.
Leto integracije: od posameznih naprav do povezanih sistemov
V zadnjih letih je bilo v kmetijstvu veliko govora o posameznih tehnologijah: robotih, dronih, senzorjih, aplikacijah, satelitih, avtonomnih traktorjih in umetni inteligenci. Toda prava sprememba se začne šele takrat, ko se te tehnologije povežejo v delujoč sistem. To je tudi osrednje sporočilo leta 2026: ne gre več samo za nakup nove naprave, temveč za integracijo. Dron mora biti povezan s podatki o posevku. Senzorji morajo voditi odločanje. Robotski sistem mora biti del pridelovalne tehnologije. Digitalna platforma mora podpirati evidenco in načrtovanje. Precizno gnojenje mora temeljiti na tleh, rastlini in realnih potrebah. Avtonomija mora biti varna, servisno podprta in ekonomsko upravičena. Dan agrorobotike na Ptuju je pokazal prav to: prihodnost kmetijstva ni ena sama naprava. Prihodnost je povezan sistem znanja, podatkov, strojev, kmetov, svetovalcev in raziskovalcev.
Od demonstracije do prakse
Največji izziv po takšnem dogodku ni vprašanje, ali tehnologije obstajajo. Obstajajo. Tudi vprašanje, ali zanimajo kmete, ni več odprto. Zanimanje je veliko. Ključno vprašanje je, kako jih bomo uvajali premišljeno, strokovno in ekonomsko vzdržno. Za slovensko kmetijstvo, ki se sooča z razdrobljenostjo, pomanjkanjem delovne sile, staranjem nosilcev kmetij, podnebnimi spremembami in pritiskom na zmanjšanje okoljskega odtisa, so takšni projekti strateškega pomena. Robotika, digitalizacija in aero tehnologije ne bodo same rešile vseh težav, lahko pa postanejo pomemben del rešitve, če bodo prilagojene slovenskim kmetijam in našim agroklimatskim razmeram. Ptuj je 27. maja 2026 pokazal, da slovensko kmetijstvo ni zgolj opazovalec tehnološkega razvoja. S projektom Robot4Plants, z demonstracijskimi lokacijami, partnerskimi kmetijami in povezovanjem znanja se postavlja v vlogo aktivnega preizkuševalca, uporabnika in soustvarjalca prihodnosti. Roboti in droni tako niso več samo slika prihodnosti. Na Ptuju so bili del prakse. Zdaj je naloga stroke, kmetov, svetovalcev, podjetij in odločevalcev, da iz teh prikazov razvijejo uporabne, dostopne in ekonomsko smiselne rešitve za slovensko kmetijstvo.
LP, Blaž