UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2026 – Kakovost življenja v Sloveniji izhaja iz širše razvojne slike: Slovenija ohranja visoko kakovost življenja, vendar jo pri prihodnjem razvoju omejujejo prenizka produktivnost, demografski pritiski, pomanjkanje kadrov, prepočasna digitalna preobrazba in nezadostno izkoriščene priložnosti krožnega ter biogospodarskega razvoja. Če te podatke pogledamo z vidika kmetijstva, vidimo, da slovensko kmetijstvo ni samo sektor proizvodnje hrane, ampak strateški del prehranske varnosti, upravljanja prostora, vode, tal, biomase, energije in podeželja. Prav zato so kazalniki iz poročila neposredno relevantni za prihodnje usmeritve kmetijske politike, tehnoloških investicij in razvoja podeželja.
Preglednica 1: Ključni podatki za kmetijstvo (povzeto iz poročila prirejeno Blaž)
| Področje | Podatki iz poročila | Kaj to pomeni za kmetijstvo |
| Samooskrba z rastlinskimi pridelki | Sadje 27 %, zelenjava 37 %, krompir 41 %, žita 82 %, med 51 % | To kaže na potrebo po stabilnejši domači pridelavi, namakanju, zaščitenih prostorih, skladiščenju, logistiki in odpornejših pridelovalnih sistemih. |
| Samooskrba z živalskimi proizvodi | Prašičje meso 35 %, meso skupaj 79 %, jajca 87 %, goveje meso 98 %, perutninsko meso 107 %, mleko 129 % | Potrebna je strateška presoja, katere panoge imajo realen razvojni, prostorski, okoljski in tržni potencial. |
| Produktivnost v kmetijstvu | Poročilo navaja, da je produktivnost v kmetijstvu nizka in se od leta 2015 skoraj ni povečala. | Brez večje tehnične učinkovitosti, specializacije, digitalizacije in sodobne infrastrukture bo težko dvigniti dohodke in konkurenčnost kmetij. |
| Tehnična učinkovitost kmetij | Povprečna tehnična učinkovitost slovenskih kmetij v obdobju 2015–2023 je približno 60 % po metodi DEA in 50 % po metodi SFA. | Obstaja velik notranji potencial za boljšo rabo obstoječih virov, tudi brez povečanja površin. |
| Kmetijska zemljišča v uporabi | KZU predstavljajo 23,5 % površine Slovenije, v EU 38,7 %. | Kmetijska zemljišča so strateški vir, zato jih ni mogoče obravnavati kot splošno prostorsko rezervo za pozidavo. |
| Obdelovalne površine na prebivalca | Slovenija 8,2 ara/prebivalca, EU 21,5 ara/prebivalca. | To je eden najmočnejših argumentov za trajno varovanje najboljših kmetijskih zemljišč in za intenzivnejšo, a trajnostno rabo obstoječih površin. |
| Spremembe rabe zemljišč | V obdobju 2014–2023 je bilo zaradi sprememb rabe izgubljenih približno 12.300 ha, v kmetijsko rabo pa vrnjenih približno 6.600 ha. | Pritisk pozidave, zaraščanja in opuščanja kmetovanja neposredno zmanjšuje prehransko varnostni potencial države. |
| Ekološko kmetijstvo | Leta 2024 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 12 % kmetijskih zemljišč in 8 % KMG; cilj do 2027 je 18 % zemljišč in 10 % KMG. | Ekološko kmetijstvo potrebuje večjo tehnološko, organizacijsko in tržno podporo, ne samo deklarativne cilje. |
| Biogospodarstvo | Biogospodarstvo je leta 2023 zaposlovalo približno 11 % vseh zaposlenih; največ v kmetijstvu, 55 %. | Kmetijstvo mora postati del verig z višjo dodano vrednostjo: predelava, bioosnovani materiali, bioplin, kompost, digestat, funkcionalna živila in krožni produkti. |
| Dodana vrednost v biogospodarstvu | Dodana vrednost na zaposlenega: Slovenija približno 30.000 €, EU približno 51.000 €. | Ključni izziv ni samo količina pridelave, ampak večja dodana vrednost na zaposlenega in na enoto biomase. |
| Krožna raba snovi | Delež predelane snovi v porabi snovi: Slovenija 10,1 %, EU 12,2 %. | Več priložnosti je v kroženju hranil, kompostiranju, bioplinarnah, uporabi stranskih tokov in povezovanju kmetijstva z bioindustrijo. |
| Recikliranje odpadkov | Stopnja recikliranja odpadkov se je leta 2024 povečala na 77,5 %, EU povprečje je 56 % za leto 2023. | To je dobra osnova za razvoj krožnega gospodarstva, vendar mora več vrednosti nastati tudi v kmetijsko-bioloških tokovih. |
| Vodni viri in odpadne vode | Priključenost na vsaj sekundarno čiščenje odpadne vode: Slovenija 72 %, EU 81 %. Vodotoki so po kazalniku BPK zelo kakovostni. | Voda bo ključna tema: namakanje, zadrževalniki, ponovna raba vode, spremljanje talne vlage in zaščita vodnih virov. |
| Podnebna tveganja | Narodnogospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov so v Sloveniji ocenjene kot zelo visoke, po letu 2023 zaradi poplav kot izjemne. | Kmetijstvo potrebuje sistemsko prilagajanje: protitočne sisteme, namakanje, odpornejše sorte, digitalne napovedne modele in zavarovalne mehanizme. |
| Ekološki odtis | Ekološki odtis Slovenije: 5,2 gha/osebo v 2024; EU 4,4 gha/osebo; cilj SRS 2030 je 3,8 gha/osebo. | Prehranski sistemi bodo morali biti bolj učinkoviti, lokalni, krožni in manj odvisni od fosilnih goriv ter nepotrebne rabe virov. |
| Obnovljivi viri energije | Delež OVE v 2024: Slovenija 24,6 %, EU 25,2 %. V Sloveniji prevladujejo trdna biogoriva 39 % in hidroenergija 33 %. | Velik potencial ostaja v agrofotovoltaiki, bioplinu, biomethanu, sončni energiji na kmetijah in pametni elektrifikaciji kmetijstva. |
| Digitalizacija podjetij | Leta 2025 je vsaj visoko digitalno intenzivnost dosegalo 32 % podjetij; Slovenija je na 18. mestu v EU, leta 2021 je bila na 12. mestu. | Kmetijstvo potrebuje digitalne evidence, senzoriko, drone, precizno gnojenje, ciljno varstvo rastlin, podatkovne platforme in AI-podprto odločanje. |
Prenos Preglednica 1_Ključni podatki za kmetijstvo
Vsi podatki o samooskrbi, produktivnosti in tehnični učinkovitosti izhajajo iz poglavja poročila o prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo, kjer UMAR posebej izpostavi, da je preskrba s hrano nizka predvsem pri rastlinskih proizvodih, produktivnost v kmetijstvu pa se od leta 2015 skoraj ni povečala.
Kaj iz teh podatkov sledi?
- samooskrba ni enoten problem. Slovenija ima pri nekaterih živalskih proizvodih zelo dobro preskrbo, medtem ko je pri sadju, zelenjavi, krompirju in prašičjem mesu stanje precej šibkejše. Zato prihodnja kmetijska politika ne more biti splošna, ampak mora biti bolj ciljno usmerjena po produktnih skupinah.
- zemljišča so največja omejitev. Slovenija ima malo obdelovalnih površin na prebivalca, hkrati pa so najboljša zemljišča pogosto prav tam, kjer so največji pritiski za pozidavo in infrastrukturo. UMAR posebej opozarja, da so njive ključne za prehransko varnost in da se Slovenija po njivah na prebivalca uvršča med zadnjih pet držav EU.
- več hrane ne bomo dosegli samo z več površinami, ker teh površin preprosto ni dovolj. Zato je ključno povečati učinkovitost na obstoječih površinah. To pomeni več znanja, boljšo organizacijo proizvodnje, specializacijo, namakanje, logistiko, zaščitene prostore (rastlinjaki), robotizacijo, digitalna orodja in precizno kmetijstvo. UMAR pri tem izrecno omenja pomen sodobne proizvodne in logistične infrastrukture, rastlinjakov, namakalnih sistemov ter digitalnih in preciznih kmetijskih orodij.
- kmetijstvo mora postati del biogospodarstva z višjo dodano vrednostjo. Poročilo jasno kaže, da Slovenija pri dodani vrednosti na zaposlenega v biogospodarstvu močno zaostaja za EU. To pomeni, da ni dovolj pridelati surovino; več vrednosti mora nastati v predelavi, funkcionalnih živilih, bioosnovanih materialih, kroženju hranil, bioplinu, biomethanu, kompostu, digestatu in drugih produktih krožnega gospodarstva.
- digitalizacija in robotizacija nista modna dodatka, ampak razvojna nujnost. Če Slovenija izgublja korak pri digitalizaciji kmetijskih podjetij in kmetij, bo to vplivalo na celotno kmetijsko panogo. Kmetije bodo morale uporabljati podatke o tleh, vodi, vremenu, rastlinah, pridelku, stroških in okoljskih učinkih. Brez tega bo težko povečati produktivnost, zmanjšati tveganja in izboljšati odločanje.
Podnebna tveganja zahtevajo tehnološko prilagajanje
Poročilo opozarja tudi na nadpovprečno izpostavljenost Slovenije podnebnim vplivom. Za kmetijstvo to pomeni več tveganj zaradi suše, pozebe, toče, vročinskih stresov, novih bolezni in škodljivcev ter hitrejših sprememb rastnih razmer. Klasični pristopi ne bodo več dovolj. Potrebujemo kombinacijo agronomskega znanja in novih tehnologij: odpornejše sorte, boljše kolobarje, izboljšanje talne organske snovi, precizno gnojenje, ciljno varstvo rastlin, senzoriko, vremenske postaje, napovedne modele, drone, satelitske podatke in robotizirane rešitve. Prilagajanje podnebnim spremembam ne pomeni samo zaščite pred škodo. Pomeni tudi preoblikovanje proizvodnih sistemov tako, da bodo bolj odporni, učinkoviti in manj odvisni od zunanjih vhodov.
Pomanjkanje delovne sile bo pospešilo robotizacijo
Eden pomembnih družbenih kazalnikov je tudi trg dela. Slovenija ima visoko zaposlenost in nizko brezposelnost. To je za družbo pozitivno, za kmetijstvo pa pomeni velik izziv: delovne sile bo vse manj, posebej za sezonska, fizično zahtevna in ponavljajoča se opravila. Sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo, hmeljarstvo in živinoreja že danes občutijo pomanjkanje delavcev. Zato robotizacija v kmetijstvu ni več oddaljena futuristična tema, ampak zelo praktičen odgovor na realen problem. Roboti za okopavanje, avtonomni nosilci orodij, robotski mulčerji, precizni avtonomni pršilniki, avtonomni traktorji, sistemi za digitalno spremljanje posevkov in avtomatizirani rastlinjaki bodo postali nujni del konkurenčnega kmetijstva. Ne zato, ker bi tehnologija nadomestila kmeta, ampak zato, ker bo kmet brez tehnologije vse težje obvladoval stroške, tveganja in obseg dela.
Digitalizacija je šibka točka, a tudi velika priložnost
Slovenija je industrijsko razmeroma močna in ima dobro osnovo v robotiki, avtomatizaciji, elektrotehniki, strojništvu in informacijski tehnologiji. Toda pri digitalizaciji podjetij in vlaganjih v programsko opremo ter podatkovne baze zaostaja za najambicioznejšimi državami EU. Za kmetijstvo je to zelo pomembno. Kmetijstvo ne sme temeljiti samo na strojih, ampak tudi na podatkih. Kmetijska gospodarstva bodo potrebovala digitalne evidence, karte pridelka, podatke o tleh, vremenske podatke, satelitske in dronske posnetke, modele za gnojenje, napovedi bolezni in škodljivcev ter povezavo z javnimi evidencami in podporami. Če bo digitalizacija zasnovana pametno, lahko kmetu zmanjša administrativno breme, izboljša odločanje in poveča učinkovitost. Če bo zasnovana slabo, pa bo postala samo še ena birokratska obveznost.
Kaj to pomeni za razvoj slovenskega kmetijstva?
Podatki iz Poročila o razvoju 2026 kažejo, da slovensko kmetijstvo stoji pred pomembno razvojno odločitvijo. Lahko ostane predvsem sektor osnovne pridelave z nizko dodano vrednostjo in visoko odvisnostjo od podpor. Lahko pa postane eden ključnih stebrov novega razvojnega modela Slovenije: tehnološko napredno, krožno, podatkovno podprto in podnebno odporno biogospodarstvo.
Za to bo potrebnih več usklajenih ukrepov:
- varovanje najboljših kmetijskih zemljišč,
- povečanje samooskrbe pri sadju, zelenjavi, krompirju in prašičjem mesu,
- razvoj namakanja in upravljanja z vodo,
- več vlaganj v robotiko, senzoriko in digitalna orodja,
- dvig dodane vrednosti s predelavo in novimi produkti,
- razvoj krožne rabe biomase, BPE digestata, komposta in bioplina/biometana,
- povezovanje kmetijstva z energetiko, prehransko industrijo, raziskavami in visokotehnološkimi podjetji,
- močnejši prenos znanja do kmetij.
Menim, da mora biti kmetijska panoga biti v razvojnih politikah obravnavano kot strateška infrastruktura države. Če želimo visoko kakovost življenja tudi v prihodnje, bomo morali bolj resno razumeti vlogo kmetijstva. Ne kot ostanek preteklosti, ampak kot eno ključnih področij prihodnosti.
Vir: KLIK
LP, Blaž