Objava 1:

Danes je pridelava, izvor in na splošno vse, kar je povezano s hrano, zelo aktualna tema.

Zato sem se odločil, da se začnem ukvarjati s preizkušanjem novih tehnologij v kmetijstvu, ki bi olajšale delo, omogočile širšo pridelavo in vzgojo svežega sadja in zelenjave vsem, ki to želijo, ne glede na izobrazbo, status ali način življenja.

Nove tehnologije počasi, vendar vztrajno prodirajo tudi v kmetijsko panogo in s tem modernemu človeku v koraku s časom olajšujejo in približujejo pridelavo hrane. Vedno več je tudi takšnih, ki se kljub neizkušenosti ali družinske NEtradicije podajo v pridelavo hrane (sadje, zelenjava, mlečni izdelki, meso …). In prav je tako!

Trenutno se ukvarjam s preizkušanjem lastnega sistema aquaponice in hidroponice kot možnost za domačo uporabo. V obeh sistemih je možna istočasna vzgoja rib in zelenjave na trajnosten način. Ker je vedno več zapuščenih prostorov, v katerih so včasih brneli industrijski stroji, sem se odločil, da preizkusim tudi gojenje zelenjave brez prisotnosti dnevne svetlobe oz. pri pomanjkanju le-te. Tako gojenim rastlinam dovajam svetlobo iz namenskih LED luči, ki svetijo z rastlinam bolj primernim vidim spektrom kot dnevna svetloba, kar se odraža pri povečani fotosintezi. Do sedaj sem dobil dobre rezultate, zato je moj namen spodbuda k oživljanju zapuščenih in pozabljenih prostorov, tako kot je bilo nekoč, le da bi sedaj namesto  proizvodnje tekstilnih ali metalnih izdelkov gojili zelenjavo in ribe. S tem bi lahko ustvarili nova delovna mesta in dvignili samooskrbo na področju hrane.

Nekaj slik mojega poskusa…

Objava 2:

Solata kljub letnemu času še kar rase, sistem gojenja zelenjave pod LED lučmi, ki ga preizkušam se je izkazal za uporabnega in ob upoštevanju nekaterih pogojev lahko zagotavlja gojenje sveže zelenjave skozi vso leto. Tak sistem bi bil primeren tudi za gospodinjstva. Kot je razvidno iz priložene slike sta dve solati sta šli v cvet (namenoma) saj me zanima kakovost in druge lastnosti semena, solate, ki je bila gojena brez prisotnosti dnevne svetlobe. Poskus se nadaljuje in poteka po predvidenih smernicah.

Objava 3:

Solati, ki sta šli v cvet na žalost (zaradi prenizkih temperatur) niso preživele in tako ne bom dobil semen. To bo skušal nadoknaditi zgodaj spomladi, ko bom 3 solate namenoma pustil, da gredo v cvet in v normalnih pogojih (temperatura) formirajo semena.

Sem pa prišel do zanimivega “odkritja”, ki ga nisem pričakoval. Korenine solat so se kljub temu, da so imele na razpolago dovolj prostora, da normalno rastejo v vodi in nobene ovire zarasle v stiropor (spodnja slika). To si razlagam tako:

Stiropor je bil navlažen in kljub temu, da je nad vodo je vase vsrkal vodo in v njej prej rastopljene snovi. Korenine pa so se vanj zarasle in to zelo močno. To se mi zdi zelo zanimimo in bom (če bodo finance) skušal posejati seme direktno v navlažen stiropor. Predvidevam, da bo seme spustilo korenine v stiropor, te pa bodo v njen normalno rasel. Skratka sporočim (napišem) takoj ko bo zopet kaj zanimivega…

Objava 4:

Prišel je dan, ko sem solato pojedel…

Temperature so zadnje dni krepko pod lediščem, prepričan sem bil, da bo z mojo solato konec, saj ima korenine vedno v vodi, sama rastlina pa 7cm nad vodo plava pritrjena na stiropor. Odločil sem se, da v teh mrzlih dneh pustim solato še nekaj dni (4) in ugotovim, kaj se bo z njo zgodilo. Pričakoval sem propad rastline ter da bom ob kosilu ostal brez solate, zgodilo pa se je ravno obratno oz. nič. Solata v teh dneh ni nič zrasla ali pridobila kakšen grama, po drugi strani pa tudi ni zmrznila oz. propadla. Tako sem solato po sedmih mrzlih dneh, ko so bile temperature  v povprečju med -2 in -4 °C pobral in jo za 24 ur odnesel v stanovanje, kjer sem pričakoval, da bo solata doživela toplotni šok (stres), a ga ni, oz. jaz tega vizualno nisem opazil. Po 24-urah se je solata že povsem navadila na sobno temperaturo v stanovanju. Padla je pričakovana odločitev, da jo bo treba pojesti.

Med kosilom pri okusu solate nisem okusil nobenih sprememb, le to, da je bila bolj mehka kot običajna solata, ki jo pridelamo na vrtu ali njivi, kar je za vzgojo solate na hidroponski ali aqvaponski način itak značilno.

Spodaj sem za lažjo predstavo pripel nekaj slik solate. Na eni od sort se vidijo požgani listi, kar je posledica prekomerne LED svetlobe in dokaz, da vsem sortam solatnic enak vidni spekter namenskih LED luči ne odgovarja, zato je dobro (če imamo možnost), da spekter luči prilagodimo za posamezno sorto. S tem se že nekaj ukvarja slovenska ekipa ELUMIA, s katerimi sem se spoznal, upam, da jim projekt uspeva in da še niso obupali. Ker se je na vodi naredil led, mi pri vseh solatah ni uspelo, da bi korenine uspel izvleči iz vode in jih ob tem ne bi poškodoval (potrgal), povem pa lahko, da je dolžina korenine pri solatah v vseh primerih, tudi tistih, ki sem jih gojil poleti v povprečju dolga 0,7 m.

Poskus bom do spomladi prekinil (prenizke temperature) in ga bom nadaljeval spomladi. Predlogi, pričakovanja, navodila, vse koristne in nekoristne informacije so za nadaljevanje poskusa dobrodošli. Pošljete mi ji lahko na mail.

P.S. Nikoli si nisem mislil, da je na videz tako krhka rastlina, kot je solata v bistvu, lahko tako trdoživa in prenese takšne strese-šoke. FLOWER POWER !!! 

LP, Blaž