V današnji hitro razvijajoči se kmetijski panogi imajo kmetje večjo možnost izkoristiti svoje podatke kot kadar koli prej. S številnimi podatkovnimi platformami in neprekinjenim dotokom novih aplikacij, se zdi, da je podatkovno podprto kmetovanje zelo privlačno. Toda, ali ti podatki resnično opolnomočijo kmete ali pa postajajo le delčki v podatkovno vodenem stroju?
Da bi odgovorili na ta vprašanja, se je ekipa Future Farminga pogovarjala z dvema pridelovalcema poljščin, Chadom Gloverjem iz Južne Avstralije in Anthonyjem Osgoodom iz Združenih držav Amerike.
Chad Glover je 48-letni pridelovalec pšenice in leče iz Yeelanne na polotoku Eyre v Južni Avstraliji, obdeluje 955 hektarjev zemlje. Glover za svoje kmetijske potrebe uporablja naslednje programske sisteme: PCT Agcloud za kartiranje polj in aplikacijo Agfiniti podjetja Ag Leader, ki prenaša kartiranje v SMS Software. Z zajemanjem podatkov o pridelku in analizo vnosa gnojil lahko zmanjša uporabo na območjih, ki ne prinašajo (zadostnega) pridelka, in usmeri vire na območja, kjer so pridelki ekonomsko zadostni. Mnoge dele svoje kmetije je kartiral z EM, NDVI in radiometričnimi kartami, ki mu omogočajo natančen vpogled v kvaliteto prsti in potencial produktivnost njegovih obdelovalnih površin. Na ta napreden način bolje nadzoruje svoje vložke in izboljša strukturo tal, na primer z dodajanjem apna za izboljšanje pH vrednosti tal in uporabo sadre za izboljšanje strukture tal na določenih območjih. Med izzivi, s katerimi se srečuje, je preobremenjenost s podatki. Glover je v preteklosti sam obdeloval podatke, zdaj pa za to plačuje strokovnjake, ki imajo boljše razumevanje dogajanja. Pri tem sodeluje tudi s svojim agronomom (privat svetovalcem), da doseže najboljše rezultate. Glover pravi, da je največji problem pri podatkih ta, da ko so enkrat na eni platformi, jih je težko prenesti na drugo. Prav tako opaža, da veliko novih platform ne bo dolgo obstajalo, zato se drži treh večjih platform, ki obstajajo že leta. Glover vidi največjo grožnjo v uporabi podatkov s strani tretjih organizacij, saj meni, da bi morali biti kmetje plačani za uporabo njihovih podatkov. V zadnjih 20 letih je za zbiranje podatkov, obdelavo in vzorčenje tal porabil približno 100.000 avstralskih dolarjev. V prihodnosti vidi priložnost v upravljanju variabilnosti na njivah in kmetiji ter uporabi podatkov o pridelku, vlagi in beljakovinah za ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na pridelek, kot so napad škodljivcev, pojav bolezni, pomanjkanje vode, stres in pomanjkanje mikrohranil.
Anthony Osgood je 43-letni pridelovalec koruze in soje iz osrednje Iowe v Združenih državah Amerike, obdeluje 1.133 hektarjev zemlje. Osgood za svoje kmetijske potrebe uporablja naslednje programske sisteme: John Deere Operations Center, Granular in aplikacijo lokalne zadruge za žito. S pomočjo Granularja pridobiva nasvete za sejanje (spremenljiva stopnja), medtem ko z John Deerejem Operations Centerom pridobiva vse podatke o pridelku, ki jih uporablja za določitev količine žita za prodajo in za vpogled v izboljšanje območij (delov njiv) z nižjo produktivnostjo. Tudi Osgood se srečuje s preobremenjenostjo s podatki, saj je težko razločiti, kateri podatki so relevantni in uporabni med vsemi dodatnimi zbranimi podatki. Kljub temu pravi, da ni imel posebej slabih izkušenj s svojimi kmetijskimi podatki. Trenutno nima načrtov za nova vlaganja v procesiranje podatkov, vendar vidi največjo grožnjo v možnosti kraje njegovih podatkov. Meni, da so podatki njegovega načina delovanja zelo veliko vredni, morebitna kraja pa, da bi mu odvzela konkurenčno prednost. Ameriški kmetijski trg je namreč izjemno konkurenčen in tekmovalen, kjer ni prostora za napake. Osgood vidi priložnost v nadaljnji analizi in ugotavljanju dejavnikov, ki mu preprečujejo doseganje še višjih pridelkov ter maksimiranje dobička na hektar. Kmetijski podatki mu omogočajo poglobljen vpogled v delovanje kmetije in iskanje načinov za izboljšanje produktivnosti.
Zgodbi dveh kmetov Chada Gloverja in Anthonyja Osgooda ponazarjata izzive in priložnosti, s katerimi se kmetje srečujejo pri uporabi podatkov v sodobnem kmetijstvu. Medtem ko se oba kmeta zavedata pomena podatkov, se soočata z različnimi izzivi in grožnjami, a hkrati vidita velike priložnosti za izboljšanje svojih kmetijskih praks. Digitalni podatki predstavljajo izjemno vrednost za sodobne kmetovalce, saj omogočajo natančno analizo pridelkov, optimizacijo vnosa gnojil in drugih virov, ter izboljšanje celotne učinkovitosti kmetovanja. S pomočjo naprednih podatkovnih platform in aplikacij lahko kmetje natančno spremljajo uspešnost svojih pridelkov in sprejemajo bolj informirane odločitve, kar vodi k večji produktivnosti in dobičkonosnosti. Vendar pa z naraščajočo uporabo digitalnih tehnologij v kmetijstvu prihaja tudi do večjih tveganj, povezanih s krajo podatkov in njihovim izkoriščanjem s strani tretjih oseb. Kraja podatkov lahko privede do izgube konkurenčne prednosti, saj občutljivi podatki o pridelkih in kmetijskih praksah omogočajo nepošteno pridobivanje prednosti na trgu. Poleg tega obstaja tveganje, da tretje osebe zlorabijo te podatke za svoje nepridipravne namene, kar lahko negativno vpliva na celotno kmetijsko skupnost. Zavedanje o teh tveganjih je ključno za kmete, saj jim omogoča, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito svojih podatkov. Pomembno je, da kmetje uporabljajo varnostne ukrepe, kot so šifriranje podatkov, redne posodobitve programske opreme in izbira zanesljivih ponudnikov podatkovnih storitev. Poleg tega je ključnega pomena, da imajo kmetje nadzor nad svojimi podatki in da so pogoji licenciranja podatkov jasni in pregledni. Za varno in učinkovito uporabo digitalnih podatkov v kmetijstvu je potrebna tudi večja ozaveščenost o vrednosti podatkov ter o možnostih njihove zaščite. Kmetje morajo biti informirani o svojih pravicah glede lastništva podatkov in o potencialnih tveganjih, povezanih z njihovo delitvijo. Poleg tega bi morali zakonodajalci in lastniki aplikacij sodelovati pri oblikovanju regulativnih okvirjev, ki bi zagotovili varnost in zaščito podatkov, hkrati pa spodbujali inovacije in napredek v kmetijstvu. S pravilnimi varnostnimi ukrepi in ozaveščenostjo lahko kmetje izkoristijo prednosti digitalne tehnologije, hkrati pa zaščitijo svoje podatke in ohranijo konkurenčno prednost.
LP, Blaž