Regenerativno kmetijstvo je napreden pristop kmetovanja, ki si prizadeva obnoviti zdravje tal, povečati biotsko raznovrstnost in zmanjšati negativne vplive na okolje. V nasprotju s konvencionalnim kmetijstvom, ki pogosto izčrpava tla, regenerativno kmetijstvo povečuje hranilno vrednost pridelkov, izboljšuje zadrževanje ogljika v tleh in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Pridelki iz regenerativnih kmetijskih praks so pogosto bogatejši z vitamini in minerali, kot so kalcij, fosfor in vitamini B in K. Poleg naštetega so te prakse ključne za blaženje vplivov podnebnih sprememb in ohranjanje dolgoročne prehranske varnosti za rastočo svetovno populacijo.
Regenerativno kmetijstvo ne koristi le okolju, ampak tudi kmetom. S povečano raznolikostjo pridelkov in tehnikami, kot je medsebojno sajenje (co-cropping), lahko kmetje ustvarijo stabilnejše in bolj odporne kmetijske sisteme. Takšne prakse omogočajo trajnostno pridelavo hrane brez dodatnega širjenja kmetijskih površin, kar je nujno za preprečevanje nadaljnje deforestacije in ohranjanje svetovnih ogljičnih proračunov.
Ali ste vedeli, da bi naj bila hrana, ki jo danes jemo, manj hranljiva, kot je bila tista ki smo jo jedli pred desetletji?
Različne študije namreč kažejo znatno upadanje hranilne vrednosti od petdesetih let prejšnjega stoletja. Na primer, špinača je v 50-letnem obdobju izgubila 53 % vsebnosti vitamina C, 47 % vitamina A in 60 % železa.
S poudarkom na zdravju tal in večjo biotsko raznovrstnostjo regenerativno kmetijstvo obrača ta nutricistično gledano negativen trend. Več neodvisnih raziskav kaže, da regenerativne kmetijske prakse izboljšujejo hranilne profile rastlin in mesa. V povprečju ima regenerativno pridelana zelenjava 21 % več hranil kot običajna zelenjava. Regenerativna pšenica vsebuje 58 % več selena in 27 % več cinka kot konvencionalno pridelana pšenica. Regenerativno pridelano zelje vsebuje 46 % več vitamina K, 31 % več vitamina E in 33 % več vitamina B1. Te prakse ne izboljšajo le kakovosti hrane, temveč tudi spodbujajo trajnost okolja in upravljanje z ogljikom.
Ta ČLANEK poudarja pomen zdravja tal za pridelavo bolj hranljivih živil. Regenerativno kmetijstvo z dodajanjem organske snovi izboljšuje zdravje tal, spodbuja biotsko raznovrstnost in ohranjuje uravnoteženost hranil, kar vodi do bolj hranljivih pridelkov. Poudarja tudi, da trajnostne prakse zmanjšujejo uporabo FFS, s čimer se zmanjšujejo tveganje za bolezni, kot je rak, in prispevajo k bolj zdravemu okolju. Omenjena raziskave je pokazala, da prakse, kot so intenzivno oranje, gnojenje z dušikom in uporaba sintetičnih FFS, lahko motijo simbiozo med pridelki in življenjem v tleh. V razpravi članka lahko preberemo, da regenerativne kmetijske prakse, kot so tehnologije brez oranja (no-till), pokrovne rastline in raznolik kolobar, hitro povečajo organsko snov v tleh (sploh v zgornjih plasteh zemlje) in izboljšajo zdravje tal v primerjavi s konvencionalnimi kmetijskimi metodami. Kljub majhnim vzorcem je raziskava pokazala, da pridelki iz tehnologije regenerativnega kmetijstva vsebujejo več mikrohranil in fitokemikalij, ki so pomembne za zdravje ljudi, medtem ko konvencionalno pridelani pridelki vsebujejo višje ravni elementov, ki niso ravno najboljši za zdravje ljudi. Regenerativne metode torej kažejo velik potencial za izboljšanje zdravja tal in posledično končnih pridelkov.
Na svetovni ravni, organizacije, kot je FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo), opozarjajo, da moramo preiti na trajnostne prakse, kot je regenerativno kmetijstvo, da bi zagotovili dolgoročno prehransko varnost in zmanjšali podnebne spremembe. Ta prehod postaja vse bolj nujen, saj konvencionalne kmetijske metode niso več trajnostne glede na rastočo svetovno populacijo in vse bolj nepredvidljive vremenske vzorce zaradi podnebnih sprememb.
V Sloveiji je za ta namen ustanovljeno Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo – SZOK
LP, Blaž