S pomočjo novih znanj in napredne tehnologije Kitajska pretvarja puščave v rodovitna kmetijska zemljišča. S tem dokazuje, kako lahko inovacije in trajnostne prakse prinesejo koristi tako gospodarstvu kot okolju. Lahko bi tudi zapisal, da je Kitajska premagala izzive Gobi puščave, ter slane in alkalne tla spremenila v rodovitno kmetijsko zemljišče (prst). V kmetijskih parkih in demonstracijskih bazah, povezanih s podjetjem Xinjiang Production and Construction Corps (XPCC) v avtonomni regiji Xinjiang Ujgurske narodnosti, s pridom uporabljajo številne napredne tehnologije, kot so droni, roboti, pametni rastlinjaki in različne digitalne upravljalne sisteme. Navedene sodobne tehnologije jim omogočajo pridelavo visokokakovostnih pridelkov, ter prispevajo k zmanjšanju porabe energije v kmetijskih procesih.
Inovativna polja bombaža
Na več kot 66,7 hektarjih bombaževih polj, pričakujejo povprečni pridelek okoli 7.500 kg/ha in dobiček približno 2.925 €/ha. Na obdelovalnih poljih so znatno zmanjšali potrebo po fizični delovni sili, saj so popolnoma mehanizirali sajenje in žetev bombaža. Delavce trenutno potrebujejo le še pri obrezovanju rastlin bombaža, ampak tudi tukaj že intenzivno uvajajo kmetijske stroje, ki bi naj rez v kratkem popolnoma avtomatizirali. V sodobni kmetijski demonstracijski bazi Moguhu podjetja Xinjiang Tianye (Group) Co., Ltd. napredne tehnologije poganjajo kmetijski napredek. Neodvisno razviti sistem kapljičnega namakanja pod plastično folijo je znatno povečal pridelke bombaža na okoli 4.800 kilogramov na hektar na slanih in alkalnih tleh z nizkim donosom, kar presega pridelke na nekaterih zelo rodovitnih zemljiščih. Prav tako jim je uspelo zmanjšati porabo električne energije pri namakanju. Podjetje je razvilo tehnologijo desalinizacije tal s pomočjo podzemnih cevi, ki v kombinaciji s fertigacijo poveča pridelavo za 30 %. Kmetijski droni patruljirajo približno 333 hektarjev bombaževih polj po določenih poteh, medtem ko z različnimi senzorji zbirajo raznovrstne in veliko količino različnih podatke, ki jih s pridom uporabljajo za pametnejšo oz. bolj precizno upravljanje obdelovalnih polj (njiv).
Pelini pod paneli
Agrofotovoltaična baza Tianfu s močjo 400.000 kW ki je postavljena na robu puščave Gurbantunggut, je spremenila pusto pokrajino v rodovitnejšo kmetijsko zemljišče, kjer med in pod sončnimi paneli pridelujejo pelin. Nekdanji prodajalec zdravilnih zelišč je junija skupaj s prijateljem začel gojiti sladki pelin na 2,13 hektarja zemlje. Rastlino so pobrali avgusta, ponovno pa jo bodo oktobra. Delujejo po modelu proizvodnje na podlagi naročil in pričakujejo neto dobiček okrog 195 €/ha, prav tako imajo načrte povečati proizvodnjo pelina na dodatnih cca 7 ha..
Pametni paradižniki
V t.i. “pametnem rastlinjaku” industrijskega parka Runtai Smart Agriculture v mestu Kokdala z najsodobnejšo gojitveno tehnologijo vzgajajo grozdaste tipe paradižnikov. Omenjeno podjetje je junija 2023 začelo s poskusnim sajenjem in trenutno goji 90.000 rastlin. S hidroponsko pridelavo in digitalnim nadzorom je pridelava paradižnika neodvisna od naravnih omejitev, kar omogoča celoletno oskrbo trga. S prvim pobiranjem grozdastega paradižnika so zaćeli maja. Do danes so pobrali že več kot 600 ton, kar v prodajni vrednosti znaša skoraj 1,3 milijona €. Letos pričakujejo skupno 1.350 ton pridelka in prodajo v višini 3,12 miljonov € prihodkov. Poleg paradižnika na 16,67 hektarja gojijo tudi drugo zelenjavo in sadje, kar zagotavlja delovna mesta za več kot 100 ljudi iz različnih etničnih skupin. Med njimi je 25-letna diplomantka hortikulture, ki se je podjetju pridružila lani. Zadovoljna s svojo vlogo – tehnologiinje, ki ustreza njeni izobrazbi. Napredovala je do položaja vodje ekipe, njena mesečna plača pa trenutno znaša preračunanih 650 €, kar je od začetnih 520 € lepo povečanje.
Pretvorba puščav v rodovitna kmetijska zemljišča predstavlja izjemen primer, kako lahko napredna tehnologija in inovacije preoblikujejo zahtevne okoljske pogoje v priložnosti za trajnostni razvoj. V primerjavi z evropskim kmetijstvom Kitajska kaže impresiven napredek pri transformaciji neplodnih območij v produktivne kmetijske površine z uporabo najnovejših tehnologij. V Evropski uniji je kmetijstvo sicer visoko mehanizirano in tehnološko napredno, vendar se sooča z izzivi, kot so omejena razpoložljivost zemljišč, stroga okoljska zakonodaja in visoki stroški uvajanja novih tehnologij.
Medtem ko EU poudarja trajnostne prakse, biodiverziteto in kakovost proizvodov, je obseg preobrazbe neizkoriščenih zemljišč manj izrazit. Kar je dobro je to, da evropski kmetje vse bolj sprejemajo precizno kmetijstvo, digitalizacijo in obnovljive vire energije, kar kaže na podobne trende inovacij. Kitajski pristop k združevanju obnovljivih virov energije s kmetijstvom, kot je vidno pri integraciji fotovoltaičnih panelov in pridelave, bi lahko služil kot navdih za EU. Sodelovanje med energetskim in kmetijskim sektorjem bi lahko prispevalo k večji trajnosti, učinkovitosti in odpornosti evropskega kmetijstva.
Obstaja bojazen, da se približuje dan, ko bo Kitajska začela izvažati presežke hrane, pridelane na svojih obdelanih kmetijskih površinah (ali labiratorijih). To bi lahko zelo močno ali celo bolj zamajalo evropski kmetijski sektor, podobno kot se sedaj dogaja v avtomobilski industriji.
Vir: KLIK
LP, Blaž