No-till obdelava tal postaja vse bolj priljubljena med kmeti po vsem svetu predvsem zaradi njenih dolgoročnih ekonomskih in okoljskih koristi. Nedavne študije iz ZDA in drugod kažejo, da lahko trajna uporaba te tehnologije prinese številne prednosti za kmete, hkrati pa se pojavijo tudi nekateri izzivi.

No-till obdelovalna praksa, pri kateri polja niso preorana in rastlinski ostanki ostanejo na površini tal, je sicer že dolgo priznana kot trajnostna metoda v kmetijstvu, saj zmanjšuje degradacijo tal in omogoča varčevanje z vodo in hranili v tleh. Čeprav so koristi na področju varstva okolja očitne, se postavlja vprašanje, ali je ta praksa tudi ekonomsko smiselna za kmete v daljšem časovnem obdobju.

Na spodnji povazavi prosto dostopen znanstveni članek, obravnava dolgoročne ekonomske vplive uporabe tehnologije no-till v kmetijstvu, predvsem pri pridelavi koruze, soje in pšenice.

Glavni cilj raziskave je bil preučiti ekonomske učinke dolgoročne uporabe no-till obdelovalne prakse na pridelkih koruze, soje in pšenice, vključno z njihovimi donosi in stroški. Raziskava je analizirala podatke, zbrane med letoma 1996 in 2019 (23 let) na poljih v Marylandu, ZDA. Avtorji so preučevali razlike med No-till in konvencionalno obdelavo tal ter identificirali ključne kategorije stroškov, ki prispevajo k večji ekonomski učinkovitosti ene ali druge metode. V raziskavi so uporabljeni podatki iz dolgotrajnih poljskih poskusov, kjer so primerjali no-till in konvencionalno obdelavo tal. Podatki so vključevali stroške semen, operativne stroške (gorivo, delo, popravila), stroške gnojil in kemičnih sredstev (FFS), kot so herbicidi in pesticidi. Za oceno stroškov so bili uporabljeni standardni ekonomski modeli s fiksnimi učinki, s katerimi so avtorji članka ocenili vpliv no-till obdelovalne prakse na posamezne kategorije stroškov.

Glavne ugotovitve:

• Donosi pridelkov: Rezultati analize so pokazali, da dolgoročna uporaba no-till obdelovalne prakse ne vodi do statistično pomembnega povečanja donosov pridelkov v primerjavi s konvencionalno obdelavo tal. Donosi pšenice so sicer pri no-till tehnologiji sicer rahlo višji pr, vendar je ta učinek relativno šibek (statistično neznačilen).
• Zmanjšanje stroškov: Ena izmed najpomembnejših prednosti No-till obdelovalne prakse je znatno znižanje stroškov kmetijskih operacij. V povprečju so bili stroški poljskih operacij pri no-till obdelovalni praksi nižji za 40-50 USD/ha (približno 36-46 EUR/ha) v primerjavi s konvencionalno obdelavo tal.
• Višji stroški kemičnih sredstev: No-till obdelovalna obdelava tal je vodila do rahlega povečanja stroškov pri uporabi FFS, predvsem zaradi večjih potreb po herbicidih za kontrolo nad pleveli.
• Dolgoročni ekonomski učinki: Ekonomske koristi no-till obdelovalne prakse se povečujejo z daljšim obdobjem uporabe. Neto donosnost no-till obdelovalne prakse se povečuje z vsako dodatno sezono, v kateri se uporablja, kar nakazuje, da je stalna uporaba ključna za doseganje maksimalnih koristi.

Ker je članek narejen v ZDA sem za lažjo predstavo naredil preračun iz njihove valute v našo. Za preračun valut sem uporabil tečaj 1 USD = 0.92 EUR (tečaj, ki pa lahko nekoliko niha).

Primeri preračunanih vrednosti:

• Neto sprememba dohodka na hektar zaradi uporabe no-till obdelave tal: 37,12 USD/ha = 34,15 EUR/ha.
• Stroški kmetijskih operacij se zmanjšajo za 49,93 USD/ha = 45,94 EUR/ha.
• Višji stroški kemičnih sredstev znašajo 12,81 USD/ha = 11,78 EUR/ha.

To so povprečne vrednosti, navedene v raziskavi, preračunane iz ameriških dolarjev v evre.

Ključne prednosti tehnologije brezobdelovalne obdelave:

• Nižji stroški kmetijskih operacij
• Višja kakovost tal in boljše varovanje okolja
• Dolgoročni ekonomski dobički
• Stabilnost pridelkov

Glavne slabosti:

• (malo) Višji stroški kemičnih sredstev
• Izzivi z določenimi tipi tal kmetijskih zemljišč
• Začetne investicije
• Nepristranske izkušnje in znanje

Za kmete, ki razmišljajo o prehodu na no-till obdelavo, je pomembno, da upoštevajo dolgoročne koristi v primerjavi z začetnimi stroški. Ta praksa obdelave tal se je izkazala kot učinkovita pri koruzi, soji in žitih, predvsem v bolj suhih podnebjih ali na lahkih tleh. Ključ do uspeha je stalna uporaba tehnologije no-till, saj se koristi, tako okoljske kot ekonomske, povečujejo skozi čas. V Evropi in Sloveniji, kjer so prakse trajnostnega kmetijstva vse bolj v ospredju, no-till predstavlja enega od načinov za izboljšanje kakovosti tal, varovanje okolja in izboljšanje dolgoročne donosnosti kmetij.

Na spodnjem videu pa si lahko pogledate sicer že malce starejši ampak še vedno zelo aktualen video prispevek o EKOLOŠKEM no-till kmetovanju.

Celoten članek pa je dostopen na tej povezavi KLIK

LP, Blaž