Hrana pridelana za okus, ne za pridelek

Na dogodku Regenerative Food Systems Investment (RFSI) Europe v Bruslju so strokovnjaki poudarili, da sodobni prehranski sistem, osredotočen na visoke donose in kalorijsko bogato, a hranilno revno hrano, prispeva k epidemiji kroničnih bolezni ter degradaciji okolja. KOnferenca se je zaključila nekako v tem smislu, da so se penalisti in poslušalci strinjali, da moramo zagovarjati sistemski premik od kvantitete h kakovosti v kmetijstvu in prehrani. Namesto osredotočanja na donose in cene bi morali oblikovati prehranski sistem, ki spodbuja uživanje polnovrednih, hranilno bogatih živil. Pridelava hrane z regenerativnimi metodami, ki daje prednost okusu, bi lahko izboljšala javno zdravje, zmanjšala okoljski vpliv kmetijstva in povečala prehransko varnost na globalni ravni.

Glavne ugotovitve konference bi jaz povzel nekako takole:
Kronične bolezni kot globalni izziv:

  • 50 % odraslih ljudi ima vsaj eno kronično bolezen.
  • 70 % smrti po svetu je povezanih s kroničnimi boleznimi, ki so večinoma preprečljive.
  • Visoki stroški zdravljenja teh bolezni obremenjujejo zdravstvene sisteme.

Povezava med zdravjem tal in zdravjem ljudi:

  • Hrana, bogata z mikrohranili, je posledica zdravih tal in ekoloških procesov.
  • Regenerativno kmetijstvo ima potencial izboljšati prehransko kakovost hrane.
  • Edacious, podjetje za analizo prehranske gostote, ugotavlja, da je hranilna vrednost hrane neposredno povezana s pogoji, v katerih je pridelana.

Kakovost prehrane je ključna:

  • Sočasna prisotnost debelosti in podhranjenosti kaže na neuravnotežen prehranski sistem.
  • Pomanjkanje polnovrednih živil povzroči milijone smrti letno:
  • Nizka poraba polnozrnatih žit je povezana s 3 milijoni smrti letno.
  • Premalo sadja v prehrani povzroči 2 milijona smrti letno.

Sistemski izzivi dostopa do kakovostne hrane:

  • Potrošniki si želijo zdrave prehrane, vendar so ovire visoka cena, omejena dostopnost in agresivni marketing ultra-predelane hrane (UPF).
  • Spremembe v prehranskem sistemu morajo vključevati tudi živilske korporacije in trgovske verige, ki vplivajo na dostopnost in izbor hrane.

Potrebujemo spremembo v pridelavi hrane – pridelava za okus, ne le za donos:

  • Sodobno kmetijstvo optimizira donose, kalorije in ogljikove hidrate, kar zmanjšuje okus in prehransko vrednost hrane.
  • Okus je neposredno povezan z vsebnostjo hranil – boljša hranilna vrednost pomeni boljši okus.
  • Spodbujanje povezave med potrošniki in lokalno pridelano hrano lahko izboljša prehranske navade in krepi regenerativne prakse v kmetijstvu.

 

Prehod na pridelavo, ki optimizira okus in hranilno vrednost, zahteva sistemske spremembe v celotni prehranski verigi – od pridelovalcev do distributerjev in končnih potrošnikov. Pri tem igrajo pomembno vlogo tehnološke rešitve, ki omogočajo natančno spremljanje in izboljšanje prehranske vrednosti hrane.

Poleg optimizacije pridelave imajo nove tehnologije pomembno vlogo tudi pri spreminjanju potrošniških navad in izboljšanju dostopa do kakovostne hrane. Digitalne platforme, ki temeljijo na sledenju porekla hrane, omogočajo potrošnikom vpogled v izvor in kakovost izdelkov. Tehnologije, kot so blockchain, omogočajo popolno transparentnost prehranske verige, kar krepi zaupanje potrošnikov v regenerativne prakse.

Tudi prehranska industrija se spreminja. Inovacije, kot so personalizirana prehrana, podprta z umetno inteligenco, omogočajo posameznikom, da izbirajo hrano glede na svoje prehranske potrebe. To odpira vrata k prehranskemu sistemu, ki ne temelji več le na množični proizvodnji, temveč na optimizaciji zdravja posameznika in trajnosti pridelave.

Če želimo zagotoviti trajnostni prehranski sistem, ki bo prispeval k zdravju ljudi in okolja, moramo preseči tradicionalne modele intenzivnega kmetijstva. Prehod na regenerativno pridelavo hrane, ki optimizira okus in hranilno vrednost, je možen le ob podpori sodobnih tehnologij.

Robotika, digitalizacija in umetna inteligenca omogočajo natančno spremljanje kmetijskih procesov, kar vodi v učinkovitejše upravljanje tal, zmanjšanje kemičnih vhodov in optimizacijo prehranske kakovosti hrane. Z ustrezno implementacijo teh tehnologij lahko ustvarimo prehranski sistem prihodnosti, tak, ki ne bo le produktiven, temveč tudi zdrav in trajnosten.

 

Vir: KLIK

LP, Blaž