Če ste letos spomladi za ureo ali KAN plačali občutno več kot lani, ste že občutili posledice dogajanja, o katerem se na kmetijah skoraj ne govori. Del zgodbe je vojna in motena oskrba, del pa nov evropski mehanizem s kratico CBAM, ki je začel veljati 1. januarja 2026 in ga po mojih izkušnjah večina kmetov sploh ne pozna. To želim s tem blogom spremeniti, ker gre za mehanizem, ki bo cene gnojil sooblikoval še leta.

Izhodišče za zapis je bil video, v katerem predstavnik kmetov zelo neposredno poveže cene gnojil, podnebne cilje, konkurenčnost kmetij, uvoz hrane in upadanje števila aktivnih kmetov.

Njegovo osnovno sporočilo je po mojem mnenju pravilno: evropsko kmetijstvo ne potrebuje samo novih okoljskih zahtev, ampak dolgoročno proizvodno, energetsko in prehransko strategijo, v kateri bodo podnebni cilji povezani z agronomijo in ekonomiko kmetij. Vsaka od teh tem ima namreč svojo zakonodajo in svojo upravo, na kmetiji pa se vse združijo v eni sami proizvodni kalkulaciji.

• CBAM je ogljična dajatev na uvoz, ki od 1. januarja 2026 velja tudi za dušikova mineralna gnojila.
• Dajatev formalno plača uvoznik, po verigi pa se strošek prenaša do zadnjega člena, kmeta.
• Uvoz dušikovih gnojil v EU je januarja 2026 padel za približno 80 %, cene dušika pa so se spomladi povzpele daleč nad raven prejšnjih let CBAM je le eden od vzrokov, poleg vojne v Iranu in cen plina.
• Bruselj se je odzval: stopnja CBAM za gnojila je za zdaj močno znižana, maja 2026 pa je Komisija sprejela poseben akcijski načrt za oskrbo z gnojili.
• Kmetija se ne more zanašati na to, da se vrnejo poceni gnojila. Lahko pa se pripravi in o tem pišem v drugem delu bloga.

Kaj je CBAM in zakaj zadeva vašo kmetijo

CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah) je bil vzpostavljen zato, da se pri uvoženih proizvodih upoštevajo emisije toplogrednih plinov, nastale pri njihovi proizvodnji. Namen je preprečiti tako imenovano uhajanje ogljika. Logika je naslednja: evropska industrija je vključena v sistem trgovanja z emisijami (EU ETS) in mora postopoma plačevati vse večji strošek svojih izpustov. Če bi evropski trg brez prilagoditve uvažal enake proizvode iz držav, kjer proizvajalci tega stroška nimajo, bi evropska proizvodnja izgubljala konkurenčnost. Industrija bi se selila iz EU, svetovne emisije pa se ne bi nujno zmanjšale. Na ravni industrijske politike je to razumljivo. Problem nastane, ker mineralna gnojila niso običajen industrijski proizvod. So eden od temeljnih proizvodnih dejavnikov sodobnega kmetijstva. Sprememba njihove cene vpliva na odmerke hranil, pridelek, kakovost, setveno sestavo in konkurenčnost celotne prehranske verige. Uvozniki morajo od letos za gnojila nad predpisanim pragom kupovati in predajati CBAM certifikate ter poročati o vgrajenih emisijah in ta strošek nekje v verigi pristane.

Kaj se je zares zgodilo v prvem polletju 2026

Uvoz dušikovih gnojil v EU se je januarja 2026 tako rekoč ustavil: po podatkih združenja Copa-Cogeca je z 1,2 milijona ton januarja 2025 padel na slabih 180.000 ton, kar je približno 80 % upad. Uvozniki so nakupe prestavili v jesen 2025, pred uveljavitev mehanizma, del pa jih je čakal na razjasnitev pravil.

Nato je udarila geopolitika. Vojna v Iranu in motnje v Hormuški ožini, skozi katero poteka približno 1/3 svetovne trgovine z gnojili, so cene amonijaka in ureje potisnile navzgor ravno ob začetku setvene sezone. Cene dušikovih gnojil v EU so bile spomladi po podatkih evropske opazovalnice trga gnojil približno 71 % nad ravnjo iz leta 2024. Tudi pri nas so razmere zaznali na najvišji ravni: komisija Državnega sveta za kmetijstvo je aprila opozorila na izrazito rast cen gnojil in energentov, MKGP pa je predlagal vključitev mineralnih gnojil v blagovne rezerve ter ustanovil delovno skupino za spremljanje razmer.

Koliko od podražitve gre na račun CBAM? Ocene se močno razhajajo in prav to je poučno. Kmetijske organizacije so opozarjale na 10 do 30 % podražitve zaradi CBAM, Evropska komisija je dodatni strošek za leto 2026 ocenila na okoli 7 %, Sandbag pa je izračunal, da je neposredni vpliv na tržno ceno uree letos zelo majhen, ker je stopnja dajatve za gnojila za obdobje 2026–2028 znižana na približno 1 % (pri drugih CBAM proizvodih znaša 10 do 30 %).  Po mojem pa je resnica nekje vmes: letošnji cenovni šok so povzročili predvsem plin, vojna in prekinjene dobavne verige, CBAM pa je dodal negotovost in strukturni strošek, ki bo z leti rasel, ko se bodo brezplačne emisijske pravice evropski industriji postopoma ukinjale. Prav zato Francija in enajst drugih držav zahteva izvzetje gnojil iz mehanizma, kar decembrska sprememba uredbe (člen 27a) Komisiji tudi omogoča.

Bruselj je maja 2026 odgovoril še s posebnim akcijskim načrtom za oskrbo z gnojili: likvidnostna pomoč kmetom prek obstoječih strateških načrtov SKP, večja prožnost pri predplačilih, enoletna oprostitev carin za dušikova gnojila (razen iz Rusije in Belorusije), partnerstvo vrednostne verige, okrepljeno spremljanje trga, presoja strateških zalog ter pospešen prehod na domača, nizkoogljična in krožna gnojila. V zadnjem četrtletju 2026 je napovedana tudi ocena vpliva CBAM in ETS na kmetijske cene, to bo dokument, ki ga velja pozorno prebrati.

Zakaj račun na koncu plača kmet

Pri presoji CBAM je treba ločiti pravno obveznost od dejanskega ekonomskega bremena. Pravno obveznost izpolnjuje uvoznik. Vendar uvoznik strošek vključi v prodajno ceno, distributer ga prenese na kmetijsko trgovino, ta pa na končnega uporabnika. Kmet je pogosto zadnji člen v verigi, ki povečanega stroška ne more prenesti naprej. Cene pšenice, koruze ali oljne ogrščice se namreč ne oblikujejo na slovenskem dvorišču, ampak na svetovnih in evropskih trgih. Slovenski kmet ne more preprosto zvišati cene pšenice za toliko, kolikor se je podražilo dušikovo gnojilo (in še vse drugo, npr. nafta). Razlika ostane v pokritju proizvodnje.

Če se cena gnojila poveča, ima kmet v grobem štiri možnosti:

• sprejme nižji dohodek;
• zmanjša odmerek hranil;
• spremeni kolobar ali sestavo proizvodnje;
• opusti pridelavo manj donosne kulture.

Nobena od teh odločitev ni brez posledic. Nižji odmerek dušika lahko pomeni manjši pridelek ali nižjo vsebnost beljakovin pri krušni pšenici. Sprememba kolobarja lahko zmanjša domačo pridelavo strateško pomembnih poljščin. Opuščanje proizvodnje poveča uvozno odvisnost. Vprašanje CBAM pri gnojilih zato ni le vprašanje industrijske konkurenčnosti, ampak je vprašanje prehranske varnosti.

Mineralnih gnojil ne moremo preprosto črtati

V javnih razpravah se rado ustvarja vtis, da bi mineralna gnojila hitro nadomestili z organskimi gnojili in metuljnicami. Oboje je agronomsko pomembno, vendar ne predstavlja popolne kratkoročne zamenjave. Organska gnojila vsebujejo dragocena hranila in organsko snov, a je njihova sestava spremenljiva, dostopnost dušika pa odvisna od vrste gnojila, časa uporabe, temperature in vlažnosti tal ter načina nanosa. Gnoj ne zagotovi enake časovne dinamike dušika kot hitro dostopno mineralno gnojilo, pri gnojevki so ob nepravilni rabi možne velike izgube amonijskega dušika, digestat zahteva analizo sestave, ustrezno skladiščenje in natančen nanos. Poleg tega so organski viri prostorsko neenakomerno razporejeni: na živinorejskih območjih nastajajo presežki, na poljedelskih primanjkljaji, prevoz snovi z nizko vsebnostjo hranil pa je drag.

Metuljnice z biološko vezavo dušika pomembno prispevajo v kolobarju, a potrebujejo primerna tla, ustrezen pH in pravilno vključitev v pridelovalni sistem fosfor, kalij in žveplo pa je treba zagotoviti tako ali tako.

Cilj zato ne sme biti upravno predpisano kmetijstvo brez mineralnih gnojil, ampak sistem z večjo učinkovitostjo rabe hranil, manjšimi izgubami in postopnim prehodom na nizkoogljične ter reciklirane vire. Ključni kazalnik je količina tržnega pridelka na kilogram uporabljenega hranila, ne skupna količina kupljenega gnojila.

Zmanjšanje dušika ni linearna odločitev

Predstavljajmo si pridelovalca pšenice, ki zaradi dražjih gnojil zmanjša načrtovani odmerek dušika. Če je bil prejšnji odmerek previsok glede na zmogljivost tal in pričakovani pridelek, izpada morda ne bo, lahko se celo izboljšata ekonomika in bilanca dušika. Če pa je bil odmerek določen na podlagi analize tal, predposevka, mineralnega dušika v tleh in pričakovanega odvzema, dodatno krčenje ni več izboljšava. Postane omejevanje proizvodne zmogljivosti.

Posledica ni nujno samo manjši pridelek. Pri krušni pšenici se lahko zniža vsebnost beljakovin in pridelek pade v nižji kakovostni razred, kmet izgubi količino in kakovostni pribitek. Pri koruzi neustrezna oskrba z dušikom v ključnem razvojnem obdobju zmanjša oblikovanje pridelka, poznejše dodajanje pa izgube ob suši ne more vedno nadomestiti. Pri vrtninah neuravnotežena prehrana ne prizadene le količine, ampak tudi kakovost, izenačenost in skladiščno sposobnost. Zmanjševati moramo torej izgube in neučinkovito rabo, ne pa slepo krčiti oskrbe rastlin s hranili.

Kaj lahko naredite na svoji kmetiji že to jesen

Na svetovne cene in bruseljske uredbe posamezna kmetija ne more vplivati. Lahko pa zmanjša svojo izpostavljenost in tu precizno kmetijstvo ni več tehnološka razvada, ampak orodje za obvladovanje tveganja:

• Opravite analizo tal in izdelajte gnojilni načrt. Odmerek, določen na podlagi zaloge hranil v tleh, predposevka in ciljnega pridelka, je prva obramba pred dragim gnojilom, raztrošenim v prazno.
• Vračunajte organska gnojila. Gnojevka, gnoj in digestat so hranila, ki jih že imate a le, če poznate njihovo sestavo in jih nanesete ob pravem času, na pravi način in z majhnimi izgubami amonijaka.
• Delite odmerke in jih prilagajajte sezoni. Razdeljeno gnojenje glede na razvoj posevka in vremenske razmere zmanjša tveganje, da drag dušik konča v zraku ali podtalnici namesto v zrnju.
• Izkoristite razpise SKP premišljeno. Precizni trosilnik, senzorji in digitalne evidence imajo smisel le kot celota s karto tal, umerjenimi odmerki in agronomsko razlago. Kupujte tehnološko verigo, ne posameznega stroja.
• Spremljajte razmerje med ceno gnojila in odkupno ceno pridelka. To razmerje, ne absolutna cena, naj usmerja odločitve o kolobarju in intenzivnosti. In ne odlašajte nakupov v zadnji hip letošnji januar je pokazal, kaj se zgodi, ko trg zastane.

Kaj pričakujem v prihodnjih letih

Pri napovedih velja previdnost, ker na cene poleg CBAM vplivajo zemeljski plin, svetovna ponudba, geopolitika, prevoz in tečaji. Kljub temu vidim pet jasnih smeri.

Gnojila bodo cenovno nestanovitna. Obdobja poceni in stabilnih gnojil niso samoumevna. CBAM stopnja za gnojila je letos znižana, a je to politični predah, ne trajno stanje z ukinjanjem brezplačnih pravic v ETS bo ogljični strošek v ceni evropskih in uvoženih gnojil postopoma rasel.

Razkorak med tehnološko pripravljenimi in nepripravljenimi kmetijami se bo povečal. Kmetije, ki poznajo stanje tal, merijo pridelek in prilagajajo odmerke prostorski spremenljivosti, bodo drage vhodne dejavnike obvladovale. Kmetije z enotnim odmerkom na celotni površini bodo na enem delu njive gnojilo izgubljale, na drugem pa omejevale pridelek.

Pri manj donosnih kulturah se bo intenzivnost zmanjševala. To lahko kratkoročno izboljša ekonomiko posamezne kmetije, na ravni države pa krči proizvodno zmogljivost.

Uvoz hrane se bo povečal in tu je največje protislovje. Če EU obremeni uvoz gnojil zaradi emisij, hkrati pa primerljivo ne obravnava emisij hrane, pridelane zunaj EU, lahko uvozimo več hrane, pridelane z ogljično intenzivnimi gnojili. Emisije se ne zmanjšajo, spremeni se le kraj njihovega nastanka.

Pritisk na spremembo SKP po letu 2027 bo naraščal. Prihodnja skupna kmetijska politika bo morala več pozornosti nameniti proizvodni odpornosti, vhodnim surovinam, vodi, energiji in strateškim zmogljivostim. Politika, ki meri le vključene hektarje, ne pa učinkovitosti hranil in stabilnosti pridelka, ne bo zadostovala. Letošnji akcijski načrt za gnojila je prvi znak, da se to razmišljanje v Bruslju že premika.

Za kaj si moramo prizadevati v Sloveniji

Slovenija evropske uredbe o CBAM ne more spreminjati sama. Lahko pa oblikuje jasno stališče in lastne ukrepe. Tri stvari se mi zdijo ključne.

Prvič, potrebujemo nacionalno strategijo upravljanja hranil: bilanco dušika, fosforja in kalija, ki ne bo le statistična preglednica, ampak podlaga za ukrepanje kje nastajajo presežki živinskih gnojil, kje primanjkljaji, koliko hranil izgubimo pri skladiščenju in nanosu ter kakšen je potencial digestata, komposta in recikliranih gnojil. Pobuda za vključitev mineralnih gnojil v blagovne rezerve je smiselna, a je le en gradnik.

Drugič, zahtevati moramo spremljanje dejanskega vpliva CBAM na kmetije: maloprodajne cene gnojil, razmerje do odkupnih cen, uporabljene količine, vpliv na pridelek, kakovost in setveno sestavo. Napovedana bruseljska ocena vpliva CBAM na kmetijske cene ob koncu leta je priložnost, da Slovenija tja pošlje svoje podatke, ne le mnenja. Če se pokaže, da ukrep nesorazmerno krči evropsko pridelavo hrane, mora obstajati možnost prilagoditve izvedbe.

Tretjič, prihodnja SKP mora plačevati dosežene rezultate. Pri naložbah v precizno kmetijstvo ne bi smeli ocenjevati le, ali je bil stroj kupljen, ampak tudi zmanjšanje izgub dušika, izboljšanje izkoristka hranil, stabilnost pridelka in kakovost tal  s podatki, ki se čim bolj samodejno zajemajo iz strojev in obstoječih evidenc, brez dodatnega upravnega bremena za kmeta.

Osebni sklep

CBAM ni muha enodnevnica in ni zarota proti kmetom. Je logičen podaljšek evropske podnebne politike, ki pa je gnojila obravnaval kot industrijski proizvod in šele naknadno ugotovil, da je obremenil temelj prehranske verige. Prvo polletje 2026 je pokazalo oboje: kako hitro se trg zlomi in kako hitro mora politika popravljati lastne ukrepe. Za kmeta je nauk preprost. Na ceno gnojila ne morete vplivati, na to, koliko pridelka iztržite iz vsakega kilograma hranila, pa lahko. Informiranost in tehnološka pripravljenost postajata enako pomembni kot vreme. In prav zato sem ta blog danes tudi napisal.

VIR: KLIK1 in KLIK2

LP, Blaž