Prihodnost pridelave hrane – povzetek TEDx govora

4. decembra sem na TEDx dogodku govoril o prihodnosti pridelave hrane. Nastop pred polno Gallusovo dvorano na velikem odru in pod sojem žarometov mi je pustil nepozabno izkušnjo. Trema je na nek način terjala svoj davek, ampak s celoto sem zadovoljen.

No, pa da ne bom samo jamral, sem se odločil, da napišem še povzetek mojega govora. Nekako se ljudje nočemo ali pa nas res ne zanima, kako in na kakšen način bomo v prihodnosti pridelovali hrano. Dejstvo je, da jo bomo morali pridelovati na drugačen (sodoben) način, predvsem s stališča manjšega izčrpavanja našega planeta in manjše okoljske obremenitve, saj davek za preobsežno izkoriščanje in osnaževanje planeta iz preteklosti plačujemo že danes (alergije, podnebne spremembe, degradirana območja …).

No, to je bil nekako fokus mojega govara, v katerem sem sodobno tehnologijo pridelave zelenjave povezal predvsem s hidroponiko, na podlagi katere se z manj pridela vač ob manjši porabi vhodnih resursov (voda, škropiva in gnojila) na bolj trajnosten in sonaraven način. Pri sodobnih tehnologijah hidroponske pridelave povečamo ponovno uporabo vode, kar nam omogoča, da jo pri pridelavi lahko zmanjšamo za do 95 % (najbolj napredni vertikalni sistemi), kar je ob dejstvu, da imamo danes težave s kakovostjo vode, zelo pomemben podatek, druga stvar je uporaba škropiv (FFS). Ker se v sodobni pridelavi goji zelanjava v deloma ali popolnoma kontroliranih pogojih, je zmanjšanje uporabe škropiv realno možno doseči. To pa ne vpliva samo na finančno situacijo (privarčevanje) proizvajalca, ampak predvsem na dejstvo, da na tak način pridelujemo bolj zdravo hrano in lahko dosegamo stroge standarde nekaterih trgovskih verig, ki iz leta v leto znižujejo dovoljene mejne vrednosti ostankov v svežem sadju in zelenjavi. Bodimo odkriti in si priznajmo, da pri zunanji pridelavi te vrednosti verjetno ne bomo nikoli dosegli, kljub bolj odpornim sortam, sploh pa ne v letu, kot je bilo 2016 (visoka vlaga in visoke temperature).

Spodaj prilagam sliko hidroponskega in nehidroponskega gojenja, kjer se lepo vidi, da hidroponika ni nič nenaravnega, umetnega ali pa tehnologija pridelave prihajajoča z Marsa. Profesor Tsukagoshi, ki mi je skico dal, mi je povedal, da je v bistvu primer hidroponike prvi način, kako so v pradavnini rastline rasle, se pravi takrat, ko zemlje – prsti, kot jo poznamo danes, še sploh ni bilo. No, to je bolj natančno prikazano na sliki 1, kjer se vidi da rastlina v povsem naravnem okolju raste brez prsti (hidroponičen način)

Hidroponika je po moji oceni tehnologija, s katero bomo v prihodnosti pridelovali večino zelenjave. V nekaterih primerih pa bomo na tak način pridelovali tudi sadje in poljščine. Že danes na način hidroponike gojijo fige in to že 7 let, kar sem imel priliko lansko leto tudi sam videti. Pa seveda še jabolka in jedilno grozdje, ki na tak način rodi 2x/leto. Sam se trenutno ukvarjam z razvojem sistema, s katerim bo mogoče avtonomno gojiti žita in koruzo, za izvedbo prototipov pa mi primanjkuje denarja … Tipično za našo “vspodbujevalno” okolje.

Slika 1: Primer hidroponike v naravi

Rastlinje na tem kamnitem otočku raste na način, da korenine rastejo v skalnate špranje, kjer brez prsti ali organske mase prav tako črpajo hranilne snovi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj.

Drugi fokus mojega govora je bil poslušalcem predstaviti del sodobnih tehnologij, ki se v Sloveniji že uveljavljajo. To so moderni rastlinjaki, v katerih bo vsako leto več kmetov pridelovalo zelenjave (to je dejstvo!). Pri rastlinjakih se lahko zelenjava goji v deloma ali popolnoma kontroliranih pogojih, odvisno od tehnologije, ki jo imamo. Na tak način bistveno zmanjšamo stroške pridelave, povečamo proizvodnjo in manj obremenjujemo okolje. Kar pa je za moj pojem še posebej pomembno, je dejstvo, da je delo v rastlinjaku manj fizično naporno, kot tisto zunaj na njivi in ga zaradi tega lahko opravljajo tudi starejši ljudje, v nekaterih primerih tudi invalidi.

Potem sem predstavil še tehnologijo urbanega kmetijstva, ki je zelo pomembna in se je moramo zavedati tudi pri nas. Dejstvo je, da se v razvitem svetu dnevno povečuje zanimanje za tovrstno kmetovanje predvsem pri mladih ljudeh, ki so si na tak način ustvarili svoj posel ali pa prvo zaposlitev. Urbano kmetijstvo prodrira tudi v Slovenijo, to se mi zdi zelo v redu, skrbi pa me, da se stroka tega ne zaveda, ali pa jih je strah priznati, da tega segmenta ne poznajo in se zato do te teme bolj distancirajo. Kar je škoda, saj bo čez 3 leta prepozno in nam bodo to tehnologijo in storitve takrat prodajali tujci. Pri urbanem kmetijstvu ni pogoj agronomsko znanje ali kmetijska usmeritev, danes se hrana goji na drugačen način, vse informacije o tem pa so na dosegu roke (telefona). Urbano kmetijstvo pa ne ustvarja samo novih delovnih mest, ampak nove smernice in način življenja, saj se ljudje vključujejo v skupnosti t. i. mestnih kmetov, ki na urban način ne proizvajajo samo sadja in zelenjave, ampak imamo primere, v katerih na urban način proizvajajo tudi jajca in mleko. Druga stvar, ki bo v prihodnosti neizbežna, je upadanje uporabe mesa in povečevanje uživanja zelenjave in sadja, ta trend se vidi že danes. Del prihodnosti kmetijstva je definitivno v urbanem kmetovanju in ta delež bo samo rasel, z njim pa tudi novi in drugačni načini pridelave, ki nam danes sploh niso znani. Sam sem drugačno tehnologijo proizvodnje želel približati tudi Ljubljančanom, tako mi je po dveh letih le uspelo dobiti vodno dovoljenje, da svoj prototip rečne pridelave lahko postavim na špico Ljubljanice (slika 2).

 

Slika 2: Lasten prototip plavajočega rastlinjaka Ljubljanica 2015

Glavna zamisel tega plavajočega rastlinjaka je preskusiti nov koncept pridelave (hidroponika, el. paneli in LED-luči) direktno na vodi ob povezavi s hkratnim čiščenjem fekalne onesnaženosti voda. Investiral sem v izgradnjo in razvoj, potem pa je trajalo 2 leti, da mi je ARSO izdal dovoljenje za postavitev rastlinjaka na državni vodi. V tem času te ne mine samo volja, ampak ti vandali vdrejo v plavajoči rastlinjak in uničijo tvoje sanje … Še ena realnost našega “vzpodbujevalnega” okolja :). Ampak, kdor me pozna, ve, da ni predaje in gremo naprej …

Za konec sem na TEDx-u nekaj besed povedal še o tovarnah zelenjave, ki me osebno najbolj navdušujejo. Zakaj? Na Japonskem sem se s to proizvodnjo in tehnologijo bolj seznanil in videl, da se na tak način da pridelati vse in še več. Najbolj pa me je navdišilo to, da je možno v popolnoma čistem okolju pridelati čisto, brezpesticidno zelenjavo. Z razvojem in poglobljenim znanjem fiziologije rastlin in povezavo umetne osvetlitve, pa je možno pridelovati personalno hrano, ki je prilagojena specifičnim potrebam posameznika. Kot agronoma, me ta del zelo zanima, saj vidim možnost pridelave, ki je do sedaj nismo mogli izvajati.

Skratka, pridelava v prihodnosti bo drugačna od te, ki jo poznamo danes in bo zelo spremenila tradicionalno kmetijsko panogo. Seveda bo transformacija v novodobno kmetijstvo trajala nekaj časa in se bo dogajala postopoma. Moje mnenje je, da bomo do leta 2030 večino zelenjave pridelovali v pokritih prostorih, kjer bo klima deloma ali popolnoma kontrolirana. Del pridelave pa bo seveda obstal tudi na njivah, s to razliko da bodo tudi tu spremembe, predvsem v smislu avtonomije kmetijske mehanizacije, brezpilotnih letalnikov in pametnih aplikacij, ki bodo pripomogle prehod zunanje pridelave v precizno kmetijstvo. Le na tak način bomo lahko pridelai dovolj hrani ob zmanjšani uporabi škropiv. Mi – domačini pa se moramo vprašati, ali želimo sodobne tehnlogije razvijati in pravilno implementirati v naš agroklimatski prostor sami ali pa bomo to prepustili tujcem.

 

LP, Blaž