Gospodarska kriza, ki trenutno kaže na to, da bo zelo prizadela Nemčijo, predstavlja opozorilni znak za številne industrijske panoge, vključno s kmetijstvom. Oktobra 2024 je v Nemčiji v stečaj šlo več kot 1.530 podjetij, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih. Še posebej prizadeta je avtomobilska industrija, ki se sooča z velikim upadom naročil, rastočo mednarodno konkurenco ter visokimi proizvodnimi stroški. Podobna kriza lahko kaj kmalu prizadene tudi kmetijski sektor, še posebej, če se ne osredotočimo na vlaganja v sodobne tehnologije, kot so robotizacija, digitalizacija in precizno kmetijstvo. Slovensko kmetijstvo se sooča z več izzivi, vključno z visokimi stroški dela, nizko produktivnostjo in pomanjkanjem investicij v nove tehnologije. Brez pravočasnih ukrepov lahko tvegamo izgubo konkurenčnosti, znižanje pridelkov in večjo odvisnost od uvoza hrane. Poglejmo, kako so se različne države po svetu uspešno soočile s temi izzivi s pomočjo naprednih tehnologij.

Kako sodobne tehnologije izboljšujejo kmetijstvo po svetu

Uspeh Nizozemske in Francije

Nizozemska je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev kmetijskih izdelkov, kljub svoji majhni velikosti. Njihov uspeh temelji na intenzivni uporabi sodobnih tehnologij. Nizozemska država že vrsto leto načrtno investira v sodobne kmetijske tehnologije, spodaj naštevam par primerov.

• Vertikalne farme in hidroponske sisteme, omogočajo gojenje pridelkov na manjših površinah z manjšo porabo vode. Te tehnologije lahko zmanjšajo rabo FFS za več kot 50 %, vode pa tudi za do 85%.
• Droni za nadzor pridelkov, kmetom omogočajo natančen pregled polj in zgodnje odkrivanje bolezni ali škodljivcev, v nekaterih primerih jih uporabljajo za komercionalne nanose FFS, gnojil (tekočih in trdnih).
• Robotika, še posebej s podoročja obiranja/pobiranja pridelkov, ki povečajo učinkovitost obiranja in zmanjšajo potrebo po sezonski delovni sili.

Podobno je Francija uspešno uvedla napredne tehnologije, zlasti v vinogradništvu. Uporaba različnih senzorskih tehnologij jim omogoča natančno spremljanje vlage, temperature in drugih ključnih dejavnikov, kar vodi do bolj optimalnega upravljanja vinogradov. Našteto vinogradnikom omogočilo povečanje donosa in zmanjšanje izgub zaradi klimatskih sprememb.

Napredno poljedelstvo

Za ZDA kmete lahko rečemo, da so pionirji na področju preciznega poljedelstva, pri tem v največji meri intenzivno implementirajo že več desetletij predvsem GPS tehnologijo, satelitski nadzor in zdanjih nekaj letu tudi že samovozne traktorje. Ključni dosežki vključujejo v ZDA kmetijstvu so:

• Zmanjšanje porabe gnojil in FFS za 15–20 %, saj kmetje že nekaj časa vedo kako se natančno določi, kje in kdaj je uporaba potrebna.
• Povečanje pridelka za do 30 % dosegajo s pomočjo analize večih vrst podatkov, ki jim omogoča prilagoditev pridelave glede na vremenske razmere, stanje tal in druge dejavnike agroklimatske dejavnike.
• Optimizacija namakalnih tehnologij s prehodom iz poplavnega načina namakanja na uporabo mikrorazpršilcev in uporabo napredne senzorike spremljanja vlažnosti tal so ZDA kmetije (oz irrigation managerji – kot jim tam pravijo) zmanjšali porabe vode tudi do 40 %, kar je še posebej pomembno v sušnih letih in sušnih območjih.

Združene države Amerike so vodilne na področju preciznega poljedelstva, saj ameriški kmetje z napredno tehnologijo optimizirajo svoje pridelovalne procese in s tem postavljajo standarde za učinkovito in napredno kmetijstvo. Ključne tehnologije, kot so GPS sistemi, satelitski nadzor ter samovozni traktorji, omogočajo ameriškim kmetom, da pridelujejo hrano z bistveno večjo natančnostjo in manjšo porabo virov. Eden ključnih dosežkov je zmanjšanje porabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za 15–20 %, saj napredni sistemi omogočajo natančno določitev, kje in kdaj je uporaba teh sredstev res potrebna. To ne pripomore zgolj k zmanjšanju stroškov, temveč tudi k zmanjšanju onesnaženosti okolja, saj so kemične obremenitve nižje, kar koristi ekosistemom in lokalnim vodnim virom. Prav tako napredna analiza podatkov omogoča prilagoditev pridelave glede na vremenske razmere, stanje tal in druge ključne dejavnike, kar vodi do povečanja pridelka za do 30 %. S tem pristopom se pridelava optimizira glede na konkretne razmere na poljih, kar pomeni višje donose brez povečevanja pridelovalnih površin. Še posebej velik vpliv ima optimizacija namakalnih sistemov. Z uvedbo naprednih tehnologij, kot so mikrorazpršilci in senzorji za spremljanje vlažnosti tal, so ameriški kmetje prešli s tradicionalnih metod namakanja na natančne, lahko bi rekli bolj varčne namakalne sisteme. To omogoča zmanjšanje porabe vode za do 40 %, kar je ključno v sušnih letih in na sušnih območjih, kjer je dostop do vode omejen. Ameriški sistem preciznega poljedelstva tako prispeva k bistveno večji konkurenčnosti na globalnem trgu in predstavlja model za druge države. Čeprav te tehnologije zahtevajo visoke začetne investicije, se te dolgoročno povrnejo z zmanjšanimi stroški, višjimi donosi in trajnostno rabo virov. Za Evropo in druge dele sveta, ki se soočajo s podobnimi izzivi, predstavlja ameriški pristop k preciznemu kmetijstvu dragocen primer, kako lahko sodobna tehnologija preoblikuje tradicionalni kmetijski sektor in zagotovi večjo odpornost na podnebne spremembe ter nihanje tržnih cen.

Pametni namakalni sistemi in optimizacija kmetijskih tal

Kanadski kmetije se že vrsto let osredotočajo na različne in raznovrstne tehnologije, ki izboljšujejo učinkovitost rabe naravnih virov, zlasti vode. Uvedba t.i. pametnih namakalnih sistemov, ki uporabljajo senzorske podatke za natančno namakanje, jim omogoča da:

• pri pridelavi pšenice in koruze dosegajo za do 30 % večje pridelke,.
• So v primerjavi z prejšnjimi leti in prejšnjim namakalnimi tehnikami dosegli zmanjšanje porabe vode za skoraj 50 %. Te nove tehnologije zmanjšujejo pritisk na vodne vire in omogočajo bolj trajnostno pridelavo hrane (ne glede na to da je Kanada zelo vodnata država).

Z uvedbo naprednih namakalnih sistemov, ki temeljijo na senzorjih tal in vremenskih podatkih, so v Kanadi dosegli znatno zmanjšanje porabe vode ter povečanje pridelka v kmetijstvu. Ti pametni namakalni sistemi omogočajo natančno prilagajanje namakanja glede na dejanske potrebe rastlin, kar je v nekaterih primerih privedlo do zmanjšanja porabe vode za skoraj 50 %, pri pridelavi pšenice in koruze pa so zabeležili približno 30 % povečanje pridelka. Poleg tega se v Kanadi uporablja tudi napredna podatkovna analitika za stalno spremljanje stanja kmetijskih tal, kar omogoča boljše upravljanje pridelkov in povečanje rodovitnosti tal. S temi tehnologijami kanadski kmetje povečujejo učinkovitost rabe virov, izboljšujejo donosnost pridelave in prispevajo k trajnostni uporabi naravnih virov. Podobne rezultate so dosegli tudi v drugih državah, kjer so uvedli napredne kmetijske tehnologije.

Digitalna preobrazba in umetna inteligenca v kmetijstvu

Kitajska država se je pred desetletjem zavezala, da bo začela intenzivno vlagati (ogromna) sredstva v digitalizacijo in sodobno modernizacijo kmetijstva. Pred leti je k tem ciljem dodala nadgradnjo z vlaganjem v  umetno inteligenco, avtonomne robote in brezpilotne letalnike z glavnim namenom za izboljšanje produktivnosti domačega kmetijstva. Ta državna usmeritev se jim sedaj zelo obrestuje, saj postaja kitajsko kmetijstvo zelo razviti, povečalo se je tako kvantiteta kot kvaliteta končnih produktov (hrane) zanimanje za sodobno kmetijstvo pa je tudi tam ključnega pomen, da se mladi še odločajo za poklice kmeta. Tako lahko zapišem, da so danes glede na zbrane podatke na Kitajskem ključne tehnologije v kmetijstvu sledeče:

• Umetna inteligenca, ki je zmožna z veliko natančnostjo napovedati pojava bolezni in škodljivcev, za različne rastlinske vrste, kar zmanjša izgube in poveča donosnost panoge.
• Avtonomni agro roboti za spravilo pridelka in druga kmetijska opravila, ki so sposobni delati 24 ur na dan in bistveno povečujejo učinkovitost.
• Brezpilotni letalniki za spremljanje polj, ki zagotavljajo natančne podatke o stanju pridelkov in brezpilotni letalniki za aplikacijo (FFS in gnojenje), ki omogočajo hitro, ciljno in točkovno obdelovanje polj.

Kitajska je s pospešenim uvajanjem naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca za napovedovanje bolezni in škodljivcev, avtonomni agro-roboti za obiranje/pobiranje in 24-urno delo ter brezpilotnimi letalniki za spremljanje polj, bistveno povečala učinkovitost kmetijskega sektorja. Ti sistemi so učinkovitejši od tradicionalnih (starejših) metod pridelave, saj omogočajo natančno, hitrejše in cenovno ugodnejše upravljanje pridelave, zmanjšujejo stroške ter omogočajo maksimalen izkoristek naravnih virov. Kot rezultat tega je Kitajska že uspela povečati produktivnost kmetij za 25 % in zmanjšati izgube zaradi škodljivcev za več kot 15 %. Ker ti napredni sistemi omogočajo Kitajski visoko konkurenčnost na svetovnem trgu, lahko pričakujemo, da bo njen presežek cenovno dostopne hrane začel prodirati tudi na evropski trg. Takšna visokokakovostna in cenovno ugodna hrana, podobno kot dostopni električni avtomobili, ki že danes konkurirajo evropski avtomobilski industriji, lahko močno pretrese evropsko kmetijstvo. Evropski kmetje, ki v večji meri še vedno uporabljajo tradicionalne ali manj napredne prakse, ne bodo mogli konkurirati kitajskim pridelkom, kar lahko vodi v gospodarsko oslabitev evropskega kmetijstva, izgubo delovnih mest in zmanjšanje evropske prehranske varnosti. Ta scenarij se nam lahko zgodi že kmalu, če ne bomo pravočasno ukrepali.

Trenutno stanje Slovenskega kmetijstva 

V Sloveniji kmetijstvo predstavlja pomemben del gospodarstva, vendar se sooča z vrsto izzivov po moji oceni so bistveni trije sodaj navedeni, seveda pa jih je še veliko več:

• Nizka produktivnost: Slovenski kmetje v večji meri še vedno uporabljajo za razviti kmetijski svet že zastarele metode pridelave, kar vodi v nižjo produktivnost v primerjavi z evropskimi in svetovnimi konkurenti (kmeti).
• Visoki stroški dela: Pomanjkanje kvalificirane delovne sile in visoki stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega kmetijstva.
• Pomanjkanje investicij v novejšo tehnologijo: Medtem ko druge države intenzivno vlagajo v digitalizacijo, umetno inteligenco in robotizacijo, je v Sloveniji teh investicij premalo, kar milo rečeno ovira napredek domačega kmetijstva.

V Sloveniji ima kmetijstvo pomembno vlogo v gospodarstvu, čeprav se panogi to ne priznava in zaseda pomembno mesto v prehranski varnosti, toda sektor se že dolgo sooča s perečimi izzivi, ki ogrožajo njegovo dolgoročno konkurenčnost in trajnost. Najpomembnejši dejavniki, ki zavirajo napredek slovenskega kmetijstva, vključujejo nizko produktivnost, visoke stroške dela ter nezadostna vlaganja v sodobne tehnologije. Problem nizke produktivnosti, je v tem, da številni slovenski kmetje še vedno uporabljajo majn sodobne tehnologije pridelave, ki ne morejo tekmovati z inovativnimi tehnologijami, ki jih uporabljajo druge kmetijsko bolj napredne države v Evropi in po svetu. Te t.i. tradicionalne tehnologije pridelave vodijo v manjše hektarske donose, tako v količinskem kot v ekonomskem smislu, kar posledično zmanjšuje konkurenčnost slovenskih kmetov na notranjem in zunanjem trgu. Drugi velik izziv predstavljajo visoki stroški dela. Pomanjkanje usposobljenih delavcev, ki bi znali delati z napredno kmetijsko tehnologijo. To pomeni, da je za slovenske kmete težje obdržati stroške v okviru konkurenčnih meja, kar močno zmanjšuje njihovo možnost za širitev ali pridobivanje novih trgov. Meni najbolj zaskrbljujoč dejavnik pa je pomanjkanje investicij v napredno tehnologijo. V času, ko države po svetu intenzivno vlagajo v digitalizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco in precizno kmetijstvo, v Sloveniji teh investicij primanjkuje. Teh investicij oz. podpore najprej manjka pri fakultetah in raziskovalnih inštitucijah, ki se na aplikativnem področju kmetijstva s tem praktično ne ukvarjajo oz. je teh aplikativnih in hitro prenašajočih tehnologij do kmeta zelo, zelo malo, lahko bi rekel, da bistveno premalo za neki resen konkurenčen preboj. Slovensko kmetijstvo zaradi omejenih naložb v sodobno tehnologijo, tako v fakultetni in inštitutski nivo, kot v realni (produkcijski) sektor ostaja korak ali dva za evropskimi kmetijstvom, kar dolgoročno že ogroža njegovo stabilnost in odpornost proti spremembam. Če Slovenija kot država ne bo pričela aktivno investirati v modernizacijo lastnega kmetijstva, tvegamo še večje zaostajanje za evropsk in svetovnim kmetijskim trgom, povečanje odvisnosti od uvoza in dodatne izgube v domači proizvodnji. Vendar pa lahko s pravočasnimi in usmerjenimi naložbami v inovacije in tehnologijo spremenimo tok prihodnosti vlaganja v digitalizacijo, robotizacijo in usposabljanje delovne sile bi slovenskemu kmetijstvu omogočila dvig produktivnosti, znižanje stroškov in izboljšanje konkurenčnosti. Samo s takšnim pristopom lahko zavarujemo slovensko kmetijstvo in ohranimo njegovo vitalno vlogo v slovenskem gospodarstvu in prehranski varnosti. En od teh ukrepov, da se poskusi zmanjšati zaostanek domačega kmetijstva je aktualni 1. Javni razpis za intervencijo IRP38 konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno pristojnega ministrstva za kmetijstvo, ki je bil objavljen letos v koncu oktobra. Cilj razpisa je financiranje projektov, ki bodo spodbujali inovacije in rešitve, ki naslavljajo ključne izzive trajnostnega razvoj. Razpis IRP38 bo prispeval k večji konkurenčnosti slovenskega kmetijstva z uvajanjem digitalnih tehnologij, trajnostnih praks ter krepitvijo inovacij in sodelovanja med institucijami znanja, s čimer bo omogočen prehod na zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo.

Strategije za izboljšave in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva

Za doseganje večje konkurenčnosti in odpornosti slovenskega kmetijstva je ključno, da se osredotočimo na inovativne strategije, ki so že uspešne v vodilnih kmetijskih državah. Z upoštevanjem globalnih trendov in prilagoditvijo na posebnosti slovenskega okolja lahko naše kmetijstvo postavimo na pot trajnostnega razvoja in večje konkurenčnosti.

• Vlaganje v precizno kmetijstvo: Slovensko kmetijstvo ima izjemno priložnost za povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov z uporabo naprednih senzorjev, dronov in podatkovne analitike. S pomočjo teh orodij lahko kmetije natančneje določijo potrebe svojih pridelkov glede na stanje tal, vremenske razmere in specifične zahteve posameznih kultur. Precizno kmetijstvo omogoča kmetom optimizacijo uporabe gnojil, vode in fitofarmacevtskih sredstev, kar ne le poveča učinkovitost, ampak tudi zmanjša vpliv na okolje.
• Spodbujanje robotizacije: Robotizacija predstavlja ključen korak k večji učinkovitosti v kmetijstvu. Z uvedbo avtomatiziranih traktorjev in namenskih agro robotov bodo lahko slovenski kmetje zmanjšali odvisnost od sezonske delovne sile, ki je pogosto nezanesljiva in vsako leto držja. Poleg tega že danes sodobni in komercialni roboti omogočajo bolj natančno in v nekaterih primerih tudi hitrejše delo, kar bistveno povečuje produktivnost pridelave. Spodbujanje agro robotizacije v kmetijstvu bo slovenskim kmetom pomagalo znižati stroške, izboljšati konkurenčnost in zmanjšati tveganje za izgube zaradi pomanjkanja delovne sile.
• Digitalizacija kmetijskih procesov: Digitalizacija je bistven korak k modernizaciji slovenskega kmetijstva. S sodobnimi digitalnimi orodji za upravljanje kmetijskih operacij in delovnih procesov lahko kmetje zbirajo podatke o pridelavi, stanju tal, porabi virov in drugih ključnih dejavnikih. Ti podatki omogočajo boljše razumevanje in odločanje kar doprinese k optimizaciji naravnih virov in vstopnih inputuv v kmetijski proizvodnji, kar vodi do zmanjšanja stroškov proizvodnje. Poleg tega digitalizacija omogoča povezovanje različnih operacij, kar kmetom omogoča bolj celosten pregled in lažje prilagajanje spreminjajočim se razmeram.
• Izobraževanje in podpora kmetom: Kmetijstvo v Sloveniji potrebuje močno podporo v obliki izobraževanj in svetovanja, da bi kmetje lahko učinkovito uporabljali nove tehnologije. Brez ustreznega prenosa znanja in strokovne podpore uvajanje novih tehnologij pridelave v praksi nobena nova tehnologije ne more biti uspešno implementirana. Slovenski kmetje morajo imeti boljši, hitrejši in modernejši dostop do najsodobnejših informacij in priložnosti za izobraževanje, ki jim bo omogočilo, da se prilagodijo sodobnim kmetijskim trendom, ter hkrati izkoristijo potencial digitalizacije in robotizacije. Tovrstna podpora je ključna za dvig kompetenc in samozavesti kmetov pri uporabi novih tehnologij.

Zaključek

Gospodarska kriza, ki trenutno pesti Nemčijo in posledično že skoraj celotno EU, je resno opozorilo tudi za slovensko kmetijstvo. Tveganje izgube konkurenčnosti, zmanjšanje pridelkov in večja odvisnost od uvoza hrane so realne grožnje, če ne bomo pravočasno ukrepali. Vlaganje v sodobne tehnologije, kot sta digitalizacija in robotizacija, ni več le možnost, temveč je postala nuja za dolgoročno stabilnost in trajnost slovenskega kmetijskega sektorja. Slovenija se nahaja pred prelomnim trenutkom. Imamo priložnost, da postanemo vodilni na področju trajnostnega kmetijstva, vendar so za dosego tega cilja potrebne strateške investicije in jasna razvojna politika. Z odločnimi koraki v smeri modernizacije lahko zavarujemo prihodnost našega kmetijstva, okrepimo njegovo odpornost proti zunanjim vplivom in zagotovimo prehransko varnost za celotno državo in del regije. Trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva je dosegljiv le, če bomo z vizionarskimi odločitvami postavili temelje za inovativno, konkurenčno in odporno kmetijstvo prihodnosti. Vizija za prihodnost je jasna: slovenski kmetje bodo postali vodilni v Evropi, znani po trajnostnem in tehnološko naprednem kmetijstvu. Tako kot smo priča revoluciji električnih vozil, bomo kmalu priča revoluciji pametnih kmetij. Če bomo drzni, lahko slovensko kmetijstvo postane vzor prihodnosti, ki ga bodo drugi sledili in tukaj nam naša geografska majhnost daje veliko prednost.

LP, Blaž