Skoči na vsebino

Rode je odšel zaradi ljubezni, ostal pa zaradi dela

Blaž Germšek · 21. 11. 2026 · 5 min branja

Novembra 1960 se je France Rode, mlad elektroinženir s kmetije v Nožicah pri Domžalah, vkrcal na ladjo Bohinj in odplul v Združene države. Dvanajst let pozneje je Hewlett-Packard predstavil HP-35, prvi žepni znanstveni kalkulator na svetu, pri katerem je bil Rode eden od štirih vodilnih inženirjev. Podjetje si je za prvo leto zastavilo cilj 10.000 prodanih kalkulatorjev po 395 dolarjev. Prodalo jih je več kot 100.000. Rode bi letošnjega 20. novembra dopolnil 92 let. V Sloveniji njegovo zgodbo običajno pripovedujemo kot zgodbo o uspehu rojaka v tujini. Zame, agronoma, ki sem pred desetletjem sam poskušal prototip spraviti do trga je predvsem zgodba o okolju: o tem, kaj se zgodi z idejo, ki ima za seboj laboratorij, kapital in kupce, in kaj z idejo, ki jih nima.

Rode se je leta 1934 rodil kot najstarejši od štirih otrok v kmečki družini. Po diplomi iz elektrotehnike v Ljubljani je odšel za dekletom, ki se je preselilo v Chicago. Jugoslovanske oblasti mu po lastnih besedah sprva niso hotele izdati izstopne vize. Leta 1962 je magistriral na Univerzi Northwestern in septembra istega leta začel delati pri HP v Palo Altu, kjer je z vmesnimi premori ostal več kot dvajset let. HP-35 je logaritemsko računalo v enem letu spremenil v muzejski predmet. V prvih treh letih so ga prodali več kot 300.000, leta 2009 pa ga je IEEE razglasil za mejnik elektrotehnike. Rode je nato sodeloval pri finančnem kalkulatorju HP-80, pozneje pa razvil prve delujoče izdelke RFID, vstopne kartice za delovna mesta, ter se ukvarjal z elektronskimi ključavnicami, sprejemniki GPS in merilno elektroniko. Pripisujejo mu približno 25 patentov. Umrl je junija 2017.

Zakaj se ni vrnil

Rode ni odšel zaradi plače, odšel je zaradi ljubezni. Ostal pa je zaradi dela. V intervjuju za Kamniški občan je leta 2014 povedal, da je v Ameriki našel tako dobre pogoje, da si poklicne vrnitve v Slovenijo ni več predstavljal. V razpravah o begu možganov to razliko pogosto spregledamo: plača pogosto odloči o odhodu, o vrnitvi pa odloča okolje. Tok ljudi se ni ustavil. Po podatkih statističnega urada se je leta 2025 iz Slovenije odselilo 4.928 slovenskih državljanov, priselilo pa 3.950. Leta 2023 je državo zapustilo skoraj 180 ljudi z doktoratom.

Ideje, ki so ostale pri prototipu

Podobno izkušnjo imam tudi sam, le v manjšem merilu. Moj prvi izdelek je bil muškatni nektar Grozdy, ki sem ga kot prvi tovrstni izdelek postavil na slovenski trg in ga prijavil na ocenjevanji Dobrote slovenskih kmetij in v Gornji Radgoni (in na obeh ocenjevanjih dobil zlato medaljo za kakovost). Nastal je iz preproste ideje, da grozdje ni le surovina za vino.

Leta 2012 sva z dr. Antonom Pleteršekom v poskusnem nasadu jablan Sadjarskega centra Maribor začela preizkušati pametne RFID-značke. Šlo je za sistem z mikročipom velikosti 7 mm², tipali za temperaturo, vlago in svetlobo ter baterijo z do petletno življenjsko dobo, ki podatke brezžično pošiljajo bralniku na razdalji do 100 metrov. Tri do štiri značke na hektar bi sadjarju pokazale, kje so razmere za okužbo res izpolnjene, tako da bi škropil le tam. Rešitev sem novembra 2013 predstavil na 8. Slovenskem forumu inovacij, leto pozneje pa sem zanjo prejel priznanje županje Občine Ljutomer. Gre za isto tehnologijo, s katero je Rode desetletja prej razvijal prve kartice za beleženje prisotnosti na delu.

V istem času sem v garaži podiplomca gojil solato pod LED-lučmi, ki sem jih dobil od Philipsa, v hidroponskem in akvaponskem sistemu. Preizkušal sem, ali bi lahko v opuščenih industrijskih halah pridelovali zelenjavo in ribe.

Značke in LED-solata niso prišle dlje od prototipa. Ob prejemu priznanja leta 2014 sem zapisal: »Trenutno mi primanjkuje denarnih sredstev, da bi iz prototipskega nivoja prešel v končni produkt in bi ga lahko začel tržiti.« V prototip sem vložil lastni denar. Interesenti so bili, vlagatelja ni bilo. Pri LED-solati sem nadaljevanje poskusa v dnevnik zapisal s pripombo »če bodo finance«. Naprave za spremljanje mikroklime v sadovnjakih danes večinoma kupujemo pri tujih ponudnikih.

Kmetijstvo danes

Kmetijstvo je danes tam, kjer je bila elektronika v šestdesetih letih. Samovozni stroji, droni, računalniški vid, ki prepoznava plevel, in tipala za vodo in hranila že delajo na kmetijah. Slovenija te rešitve večinoma kupuje, le redko jih razvija. Hkrati se kmetijstvo stara. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v EU mlajših od 40 let le 10,7 odstotka gospodarjev kmetij. V Sloveniji je bilo leta 2021 mlajših od 35 let 4,5 odstotka nosilcev kmetij. Kmetija, ki izgubi naslednika, ne izgubi le delovne sile, temveč tudi človeka, ki bi nove tehnologije uvajal. Denarja za raziskave je danes več kot pred desetletjem. Projekt Robot4Plants, ki ga vodim na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ima do leta 2029 na voljo skoraj dva milijona evrov za preizkušanje robotov, dronov in različnih tipal na slovenskih kmetijah. A tak denar se konča pri preizkusu. Pot od prototipa do zanesljivega izdelka, ki ga bo kmet kupil, je dolga, draga in tvegana in po mojih osebnih izkušnjah zanjo še vedno ni dovolj namenskega denarja. Zato menim, da se okolje za kmetijske inovatorje od leta 2010 ni bistveno spremenilo. Odhodov ne bi smeli preprečevati. Mobilnost je vir znanja in Rode je v tujini postal to, kar je postal. Doseči moramo, da se razvoj doma splača. Konkretno:

  • Denar za razvoj, ne le za raziskave – sofinanciranje koraka od prototipa do prvega izdelka, ki ga preizkusi kmet.
  • Prvi kupci – poskusni centri, zadruge in kmetije, ki domačo rešitev uporabijo, preden jo kupi trg.
  • Manj obrazcev – raziskovalec in podjetnik morata čas porabiti za razvoj, ne za poročanje.
  • Kmetija, ki se splača – brez dohodka mladega kmeta ne bo zadržal noben robot.

Rodetova zgodba ne dokazuje, da Slovenija ne zna vzgojiti vrhunskih ljudi, ampak nasprotno. Kaže pa, da izobraziti človeka in mu omogočiti, da znanje spremeni v izdelek, nista isto. Kmetijstvo stoji pred podobnim tehnološkim preskokom, kot ga je elektronika doživela s HP-35. Slovenski inženirji in agronomi bodo pri njem sodelovali. Od okolja doma je odvisno, ali bodo to počeli tukaj ali npr. v Kaliforniji.

LP, Blaž

Razno

E-novice

Nov prispevek po e-pošti, ko izide.

Prijavo potrdite v e-pošti, odjava je možna kadar koli. Varstvo osebnih podatkov