Je urbano kmetijstvo na robu internetne revolucije? Glede na pričevanja ekipe tehnologov na MIT, lahko ta nepričakovana možnost izhaja iz serije najnovejših tehnoloških novosti in lahko pozitivno odgovorimo na zgornje vprašanje.

Nova tehnologija omogoča nove možnosti gojenja hrane v zaprtih prostorih, kjer polje po videzu in namembnosti zgleda kot navadno skladiščne. Na ta način lahko gojimo na manjših neto površinah več, veliko več, kot pri klasični proizvodnji. Ob upoštevanju vedno večji nestabilnosti vremena, ki vsakoletno v obup spravlja veliko pridelovalcev po vsem svetu. Nekateri vizionarji te novodobne kmetijske tehnologije vidijo in usmerjajo v smeri novega mrežnega kmetijstva, ki bo po vsej verjetnosti temeljil na odprtokodnih programskih sistemih-opremi.
Trenutno stanje mrežnega kmetijstva je še zelo v povojih, ampak se na razvoju tega področja dela zelo veliko (KILK1). Trenutno vsi oz. velika večina podjetji ali posameznikov oblikujejo in razvijajo lastne aplikacije – podatkovne centre za rastline, kmetijska skladišča ali vertikalne pridelovalne sisteme. Vsi seveda trdijo, da so njihovi sistemi edinstveni, posebni in iz njih skušajo izvleči (ustvariti) intelektualno lastnino. S tem se izmikajo skupnemu sodelovanju z strahom, da jim bodo drugi ukradli njihove briljantne ideje. Sam sem tovrsten strah občutil na svoji koži ko sem začel z razvojem t.i. pametnih značk.. Ampak ta strah in ne sodelovanje je problem te neenotnosti in počasnejšega napredka, ki ne omogoča medsebojno povezavo večih aplikacij v enotno (skupno) platformo.
Skupna platforma, ki jo razvija iniciativa Harpers OpenAG temelji na open-source, digitaliziranem sistemu za proizvodnjo hrane (Open AG). Eden izmed trenutnih projektov, ki ga razvijajo v sklopu tega t.i. skupnega rastlinskega računalnika je preko open-source platforme ustvariti nadzorovano okolje s pomočjo robotskih sistemov in aktiviranja podnebja (mikroklime), energije in različnih mehanizmov zaznavanja rastlin (kamere, senzorji, tipala), ki bodo omogočili zbiranje vseh parametrov-podatkov (okolja, zdravstvenega stanja rastlin, porabe energije, pridelka) preko katerih se bo kreirala podatkovna baza, ki bo pomagala pri novodobni zasnovi optimatizacije kmetijske proizvodnje.
Senzorji znotraj te testne komore bodo ves čas spremljali vse pogoje za določanje pridelka in fino nastavljali optimalno osvetlitve, temperaturo, vlago, raven ogljikovega dioksida, mikro in makrohranila v vodnem ciklusu (raztopini), in izpostavljenosti hranil po vnaprej določeni receptu za gojenje rastlin. (rastline v tem primeru ne rastejo v zemlji, ampak so hidroponski način). Vsi recepti, ki bodo prilagojeni za vsako rastlino (posevek) posebej in ostali dobljeni podatki, bodo prosto dostopni vsem in bodo vedno prosto krožili med uporabniki skupne platforme (rastlinskega računalnika) vse z namenom izboljšanje in širjenja znanja po novodobnem pridelovanju hrane, ne glede na to, ali gojite rastline v puščavi, Antarktiki, ali na drugem planetu.
Ta novodobna agro skupnost, ki bo medsebojno povezana v neki skupni platformi, bo medsebojno sodelovala neglede na velikost in način (osebni ali profi) gojenja hrane. Bistvo tega je, da se bodo združili ljudi iz celega planeta na enem mestu s približno enakimi potrebami (novodobno pridelovanje hrane) in problemi, ter jih bodo skupno reševali. V MIT-u so že začeli ponujati tri tipe v naprej pripravljenih sistemov za novodobno proizvodnjo hrane, ki so jih poimenovali kar po imenih iz področja računalništva (Food Computer, Food Server in Food Data Center). Sistemi se delijo glede na velikost in zmožnost količine proizvedene hrane, ki jo želimo proizvajati.
Vemo, da je računalniško vodena vertikalna kmetijska industrija zadnjih letih v velikem razcvetu. Zaradi tega je možno pričakovani še večjo povpraševanje po tovrstni proizvodnji, ki je posledica predvsem fenomenalnega povečanja učinkovitosti na račun najnovejše generacije LED rastlih luči. Te nove LED luči (zadnje generacije) imajo danes 68 % večjo učinkovitost kot LED luči izpred petih let (prva generacija). Zaradi te večje učinkovitosti se povpraševanje po LED lučeh povečuje, prav tako se bolje kaže finančna slika (povratek investicije) v novodobne gojitvene sisteme, kar daje vertikalnemu kmetijstvu večjo ekonomsko upravičenost. Povratek investicije v izgradnjo prvih vertikalnih gojitvenih sistemov ali t.i. tovarn zelenjave je bil v letih 2008 – 2014 med 10 in 12 let, danes se je ta investicijski povratek vložeka realno zmanjšal na dobo med 8 in 6 let, v nekaterih primerih že na 5 let, kar pa je iz investicijskega vidika že kar solidno. Doba povratka investicije se bo še zmanjševala, s tem pa se bo povečevalo zanimanje in možnosti pridobitve finančnih sredstev.
Tako je včasih tudi prav, da pri vsem nismo prvi, je pa pomembno, da tehnologiji slediš in jo implementiraš v svoj posel (okolje) ko je za to primeren čas (moment).
LP, Blaž