Današnji blog ni tipično kmetijski in tudi ni neposredno prehranski. Ne govori o njivi, gnojenju, škropljenju, namakanju ali pridelavi hrane. Pa vendar se mi zdi pomemben, ker zelo dobro pokaže, kako hitro napreduje povezava med robotiko in umetno inteligenco. Sony AI je predstavil robota Ace, avtonomni robotski sistem za igranje namiznega tenisa. Članek je bil objavljen v reviji Nature. Ace robto mi je zanimiv zato, ker v realnem času zaznava žogico, ocenjuje njeno hitrost in rotacijo, napoveduje trajektorijo ter z robotsko roko izvede natančen udarec. Sam sistem uporablja 9 kamer za 3D-lokalizacijo žogice, dodatne sisteme za merjenje rotacije, event-based vision senzorje in globoko učenje z okrepitvijo.
Na prvi pogled bi marsikdo rekel: »To je pa res samo drago igračkanje.« Robot, ki igra ping pong? Zakaj bi nekdo vlagal čas, denar in znanje v nekaj takega? Tak odziv razumem. Če nisi v razvoju, raziskavah ali prototipiranju, je to res prva stvar, ki jo opaziš. Ampak ravno pri takšnih “igračkanjih” se pogosto zgodi največ. Tam se testirajo senzorji, algoritmi, materiali, krmiljenje, odzivni časi, simulacije, varnostni sistemi in prenos znanja iz virtualnega okolja v realni svet. Ace danes igra namizni tenis. Toda tehnologije, ki stojijo za njim, niso omejene na šport. Hitro zaznavanje, odločanje v milisekundah, natančno gibanje in učenje iz simulacij so točno tiste sposobnosti, ki jih bomo potrebovali tudi v kmetijstvu. Robot, ki bo v prihodnosti obiral plodove, selektivno odstranjeval plevele, izvajal ciljno škropljenje ali varno delal ob človeku, bo moral razumeti dinamično, neurejeno in biološko kompleksno okolje. Njiva, sadovnjak ali rastlinjak so za robota pogosto še težji kot športna dvorana. Rastline niso enake, tla niso ravna, svetloba se spreminja, veter premika liste, v sistemu pa so še prah, vlaga, ljudje, bolezni, škodljivci in ogromno nepredvidljivosti.
Tudi sam sem se ogromno naučil ravno skozi projekte, ki so bili na začetku videti nekoliko nenavadni. Na primer pri projektu, kjer sem v svoji garaži testiral gojenje zelenjave brez dnevne svetlobe, pod LED-lučmi in v hidroponsko-akvaponskem sistemu. Takrat sem začel drugače razumeti svetlobo, valovne dolžine, rast rastlin, energijo, mikroklimo in omejitve kontrolirane pridelave. Podobno je bilo s plavajočim rastlinjakom na Ljubljanici, kjer sem želel preizkusiti koncept pridelave hrane neposredno na vodi, s hidroponiko, sončno energijo in LED-osvetlitvijo. Tudi to ni bil klasičen projekt. Bil je prototip, poskus, učenje in hkrati zelo realen stik z dovoljenji, materiali, javnim prostorom in odzivi ljudi. Enako velja za pametne RFID-značke v kmetijstvu, kjer je šlo za razmišljanje o senzorjih, mikroklimi, zbiranju podatkov in bolj racionalnem odločanju pri varstvu rastlin. Danes se to sliši skoraj samoumevno, takrat pa je bilo to še precej pionirsko razmišljanje. Zato tudi danes, ko gledam robota Ace, ne vidim samo robota, ki vrača žogico čez mrežo. Vidim, da se robotika in umetna inteligenca zelo hitro selita iz digitalnega v fizični svet. To pa je pomembno tudi za kmetijstvo, o čemer sem pisal že v zapisu Umetna inteligenca ne bo zamenjala kmetov. Zamenjali jih bodo kmetje, ki uporabljajo umetno inteligenco.
Veliko stvari, ki danes spreminjajo svet, je bilo nekoč videti kot igra. Droni so bili igrača. 3D-tiskalniki so bili igrača. LED-luči za rastline so bile eksotika. Umetna inteligenca je bila dolgo stvar laboratorijev. Danes pa vse to postaja del resnih proizvodnih, raziskovalnih in poslovnih sistemov. Zato moramo biti pri takšnih novicah previdni. Ne smemo nekritično občudovati vsake tehnologije, še manj pa jo prehitro odpisati. Mogoče bo del tehnologije (algoritem), ki danes robotu omogoča, da vrne hitro žogico z rotacijo, nekoč pomagal robotskemu sistemu v sadovnjaku, rastlinjaku ali na njivi. Mogoče bo pomagal pri bolj natančnem delu, manjši porabi sredstev, večji varnosti in boljšem razumevanju okolja. Včasih je dobro, da si dovolimo tudi malo “igračkanja”. Ker se prihodnost pogosto začne prav tam, kjer nekdo prvič poskusi nekaj, kar se drugim zdi čudno.
Vir: KLIK
LP; Blaž