Od Muhammada Alija do Kentucky State Fair

Muhammad Ali Center v njegovem rojstnem mestu zelo dobro predstavi celotno zgodbo Muhammada Alija, od mladega Cassiusa Claya do olimpijskega prvaka, svetovnega prvaka v težki kategoriji in kasneje ene najbolj prepoznavnih osebnosti 20. stoletja. Zanimivo mi je bilo predvsem, kako zgodaj si je postavljal cilje. Že kot zelo mlad je govoril, da bo najboljši. Leta 1960 je kot Cassius Clay na olimpijskih igrah v Rimu osvojil zlato medaljo v poltežki kategoriji, nekaj let kasneje pa postal tudi svetovni prvak v težki kategoriji. V muzeju je veliko njegovih verzov, izjav in zapisov. Med najbolj znanimi je seveda: “I am the greatest.” Danes to sicer zveni kot slogan, vendar ko pogledaš njegovo življenjsko pot, vidiš, da si je ta cilj ponavljal še precej preden je dejansko postal najboljši. Še bolj zanimiv pa je bil njegov razvoj zunaj športa. Ali je živel v obdobju, ko je bila rasna segregacija v ZDA še zelo prisotna. Postal je eden od pomembnih glasov temnopoltega prebivalstva in se javno izpostavljal glede vprašanj svobode, enakosti, vere in človekovega dostojanstva. Muzej njegove zgodbe ne prikazuje samo idealizirano. Prikazane so tudi njegove kontroverzne izjave, spremembe stališč in osebna rast. Prav to naredi zgodbo bolj zanimivo. Zame je bil pomemben predvsem en precej preprost poudarek: lahko si zelo dober na svojem profesionalnem področju, vendar je pomembno tudi, kaj narediš z vplivom, ki ga s tem pridobiš. Ali je bil vrhunski športnik, vendar je svoj vpliv uporabljal tudi precej širše. Vesel sem, da sem imel možnost njegov center obiskati prav tukaj v Louisvillu.

Kentucky State Fair – precej drugačen kmetijski sejem

Če bi ga primerjal z našo AGRA v Gornji Radgoni, je koncept precej drugačen. AGRA je močno usmerjena v kmetijsko mehanizacijo, tehnologije, podjetja in strokovni B2B del. Kentucky State Fair je precej bolj usmerjen v živali, kmetijske pridelke, tekmovanja, mlade, kmetijske družine in širšo javnost. Sodobna kmetijska mehanizacija sicer je prisotna. Med drugim sem videl tudi Case IH Quadtrac 425, ter nekaj drugih strojev. V notranjem delu so bili razstavljeni predvsem nagrajeni in starejši traktorji, med njimi John Deere 730 Diesel in Farmall Cub. Vendar mehanizacija tukaj ni glavni del sejma. Velik del sejmišča je namenjen živalim. Presenetili so me predvsem pogoji v halah. Prostori so veliki, dobro prezračevani oziroma klimatizirani, živali imajo dovolj vode, veliko je nastilja in kljub številu živali praktično ni bilo neprijetnega vonja. To je bil eden od bolj pozitivnih vtisov sejma. Videti je bilo mogoče različne pasme goveda, konje, osle, koze, kure, kunce in druge živali. Vstop na sejem je dovoljen tudi psom, ki seveda morajo biti na povodcih, psi se lahko sprehajajo med razstavljenimi živalmi. Posebej so me presenetili osli, saj so bili nekateri precej večji od oslov, kot jih poznam jaz.

Najboljša koruza, tobak, lubenica in 854-kilogramska buča

Razstavljene so bile najboljše serije koruze, najbolj popolni koruzni storži, sadje, zelenjava, med, tobak in drugi kmetijski pridelki. Pri koruzi so na primer ocenjevali tudi kategorijo “Most Perfect Ear of Field Corn”.Posebno mesto ima še vedno burley tobacco, ki je zgodovinsko zelo pomemben za Kentucky. Razstavljene so bile različne kategorije tobaka in seznami zmagovalcev po posameznih razredih. Seveda niso manjkali niti rekordi.

• Zmagovalna lubenica je tehtala: približno 111,4 kg.
• Še nekoliko bolj impresivna je bila prvouvrščena buča: približno 853,8 kg.

FFA – precej več kot samo »kmetijski krožek« za mlade

Eden zanimivejših delov Kentucky State Fair je bila predstavitev FFA, National FFA Organization. Na prvi pogled bi človek lahko pomislil, da gre za ameriško različico kmetijskega mladinskega društva. Sistem je v resnici precej bolj strukturiran in je neposredno vključen v formalno kmetijsko izobraževanje. FFA je nastala leta 1928 kot Future Farmers of America, leta 1988 pa se je zaradi širjenja kmetijskih poklicev izven klasične primarne proizvodnje uradno preimenovala v National FFA Organization. Kratica FFA je ostala. Danes program ne vključuje samo bodočih kmetov, ampak tudi bodoče agronome, veterinarje, tehnike, raziskovalce, podjetnike in druge poklice v agroživilstvu. FFA ima več kot 1,05 milijona članov, starih od 12 do 21 let, v več kot 9.500 lokalnih chapters oziroma šolskih enotah.

Tudi zgodovinsko razvoj ni bil enostaven. Do leta 1965 je za temnopolte dijake na ameriškem jugu obstajala ločena organizacija New Farmers of America – NFA, ki se je po Civil Rights Act združila s FFA. Ženske so dobile polnopravno članstvo šele leta 1969. Današnji FFA je zato rezultat skoraj stoletnega razvoja ameriškega poklicnega kmetijskega izobraževanja.  Šola + praktični projekt + FFA Ključno je razumeti njihov three-component model kmetijskega izobraževanja. Dijak nima samo predmeta kmetijstva. Sistem sestavljajo pouk in laboratorijsko delo, Supervised Agricultural Experience – SAE, kjer dijak znanje praktično uporablja in FFA, kjer razvija vodenje, komuniciranje, tekmuje in predstavlja rezultate svojega dela. Gre torej za povezavo teorije, praktičnega dela in osebnega oziroma podjetniškega razvoja.  V Kentuckyju je trenutno v kmetijsko izobraževanje vključenih okoli 34.965 dijakov, FFA ima rekordnih 25.178 aktivnih članov v 186 šolskih enot, sistem pa podpira 323 učiteljev kmetijstva. Še bolj zanimiv podatek je, da ima približno 67 % članov svoj SAE projekt, skozi te projekte pa so dijaki ustvarili oziroma zaslužili že približno 12,7 milijona USD. V zadnjem letu so v svojih SAE projektih opravili več kot 1,6 milijona ur praktičnega dela.

Kaj je pravzaprav SAE?

Supervised Agricultural Experience je praktični projekt posameznega dijaka, ki mora biti povezan z njegovim izobraževanjem in kariernimi interesi ter poteka pod mentorstvom učitelja kmetijstva in po potrebi kmeta, podjetja ali drugega strokovnjaka. Nacionalni sistem pozna različne oblike: dijak lahko ustanovi lastno dejavnost, dela na kmetiji ali v podjetju, izvaja raziskovalni poskus, vodi šolsko podjetje, opravlja service-learning ali začne z raziskovalnim oziroma exploratory projektom. Pomembno je, da se projekt več let dokumentira. Ne ocenjujejo samo končnega izdelka. Spremljajo obseg proizvodnje ali dela, ure, prihodke in stroške, naložbe, povečanje odgovornosti, pridobljene strokovne kompetence, vodenje evidenc ter razvoj projekta skozi čas. Pri kategoriji Agricultural Placement na primer točke prinašajo opis nalog in odgovornosti, rast znanja, opravljene ure in zaslužek ter vključevanje v FFA in lokalno skupnost. To je bil tudi razlog, zakaj so bile predstavitve na sejmu precej konkretne. Na panojih niso bile samo fotografije mladih, ampak razvoj njihovega projekta po posameznih letih, število živali ali hektarjev, opravljeno delo, osvojene kompetence, podjetniške aktivnosti in nagrade.

Na sejmu sem fotografiral predstavitev Casea Redmona iz Meade Countyja. Njegov SAE se je leta 2022 začel s 15 brejimi kravami in telicami. Sčasoma je začel sodelovati z lokalnim podjetjem pri pripravi uravnoteženih krmnih obrokov, sam proizvajati kakovostno voluminozno krmo ter uporabljati proizvodne evidence za odločitve o izločanju in pripustih. Za uporabo pašnikov in infrastrukture staršev je opravljal delo na kmetiji, čredo pa je postopoma povečeval. Leta 2026 je postal Regional Star Farmer za Lincoln Trail Region in s tem kandidat za najvišjo državno nagrado.  Regionalni zmagovalci niso izbrani samo na osnovi prijavnice. Najprej se ocenijo njihove evidence in projekt, nato komisija učiteljev kmetijstva obišče finaliste na terenu. Regionalni zmagovalci nato napredujejo na državno raven, kjer se dokumentacija ponovno ocenjuje, sledijo pa tudi intervjuji. Vsi regionalni kandidati za kentucky state star awards 2026.

Trije najboljši projekti Kentuckyja 2026

Najvišja priznanja Kentucky FFA so State Star Awards, ki sicer niso bila podeljena na Kentucky State Fair, ampak že junija na 97th Kentucky FFA State Convention v Lexingtonu. Na sejmu so bili regionalni kandidati in njihovi projekti predstavljeni širši javnosti.  Letošnji State Star Farmer je postal Colton Hardy iz Apollo FFA. Njegov razvoj je zelo konkreten. Leta 2022 je začel z okoli 0,2 ha sladke koruze in 1.200 krizantemami. Naslednje leto je že najel zemljišče ter preko izmenjave dela z družino dobil dostop do mehanizacije za pridelavo približno 10,9 ha soje. Do leta 2025 je projekt povečal na 3.200 krizantem, približno 0,8 ha sladke koruze, 32,4 ha soje in 2 ha tobaka. Vodil je prihodke in stroške ter evidence uporabil tudi za pridobitev financiranja za nakup približno 32 ha velike kmetije. State Star in Agribusiness je postala Mallie Johnson iz South Laurel FFA, ki je iz SAE razvila lastno dejavnost izdelovanja in prodaje ročno izdelanih usnjenih izdelkov. Rast prodaje je zahtevala dodatno opremo, razvoj novih izdelkov in pridobivanje novih obrtniških ter poslovnih znanj.  State Star in Agricultural Placement pa je postal Cyrus D. Bivens iz LaRue Countyja, katerega projekt temelji na delu na večji poljedelski kmetiji Fresh Start Farms. Začel je z upravljanjem grain carta in čiščenjem silosov, nato pa postopoma prevzemal pripravo in dovoz semena ter gnojil, obdelavo tal, delo s kombajnom, organizacijo logistike med setvijo in žetvijo, prevoz žita ter vzdrževanje in popravila mehanizacije. Prav njegov pano sem videl tudi na sejmu. Uradni rezultati. Poleg SAE in Star Awards ima FFA še Career Development Events (CDE) in Leadership Development Events (LDE). To so strokovna tekmovanja, kjer se preverjajo konkretna znanja in kompetence. Na letošnjem Kentucky State Fair so med drugim tekmovali v agronomiji, kmetijski tehniki, ocenjevanju mlečnega in mesnega goveda, ocenjevanju mesa, florikulturi, drevesniška proizvodnja, prepoznavanju semen, majhna energetska oprema, varjenju in upravljanje prostoživečih živali. To je ločen sistem od Star Awards: pri SAE se ocenjuje večletni razvoj posameznikovega projekta, pri CDE pa konkretna strokovna znanja in sposobnosti.

Pri FFA me ni toliko pritegnilo samo tekmovanje oziroma nagrajevanje najboljših. Bolj zanimiv je način, kako je celoten sistem sestavljen. Dijak pri 14 ali 15 letih ne dobi samo informacije, da je kmetijstvo lahko njegova prihodnost. Dobi projekt. Vodi evidence. Dela na kmetiji ali ustanovi majhno dejavnost. Spremlja stroške in prihodke. Prevzema vedno zahtevnejše naloge. Ima mentorja. Rezultate mora znati strokovno predstaviti. Regionalna oziroma državna komisija pa nato dejansko preverja, kaj je v nekaj letih naredil. Zato panoji z napisom Regional Star Farmer na Kentucky State Fair niso bili samo razstava uspešnih dijakov. Za njimi je precej dobro izdelan sistem kmetijskega izobraževanja + učenje na delovnem mestu + podjetništvo + mentorstvo + tekmovanje. In prav ta del ameriškega sistema se mi zdi za naš prostor precej bolj zanimiv kot samo še eno tekmovanje mladih kmetov. Gre za vprašanje, kako mlade dovolj zgodaj vključiti v resnično kmetijsko proizvodnjo in jim pri tem postopoma dati tudi odgovornost za tehnologijo, ekonomiko in odločitve.

Ameriška sejemska hrana

Med bolj zanimivimi stvarmi so bila ogromna pečena puranja bedra, ki jih pripravljajo neposredno na velikih žarih. Zanimiva je bila tudi priprava koruze. Storže pečejo skupaj z ovojem, nato ga odstranijo, koruzo zavijejo v aluminijasto folijo in ponudijo obiskovalcem. In potem seveda še celoten zabaviščni del – roller coasterji, vrtiljaki in druge atrakcije, posebej za mlajše in starejše obiskovalce.