Od mestne akvaponike do biodinamične govedoreje
Današnji dan je pokazal dva precej različna načina, kako je mogoče okoli kmetijstva zgraditi širši prehranski in poslovni sistem. Dopoldne smo v Lexingtonu obiskali FoodChain, neprofitno organizacijo, ki na enem mestu povezuje lokalne kmete, predelavo hrane, izobraževanje, socialne programe, trgovino in notranjo akvaponiko. Organizacija je nastala leta 2011, prve ribe so v akvaponski sistem naselili leta 2013, leta 2017 odprli profesionalno kuhinjo, letos maja pa še Neighborhood Green Grocery. Zanimiv mi je predvsem njihov praktični pristop k presežkom in tržno manj zanimivim pridelkom. Lokalno bučo, papriko in drugo zelenjavo ne samo, da jo razdelijo, ampak jo predelajo, vključujejo v obroke in uporabnikom pokažejo, kako jo pripraviti. Njihovo izhodišče je preprosto: dostop do hrane brez znanja ni dovolj, enako pa tudi prehransko izobraževanje nima velikega učinka, če ljudje do kakovostne hrane nimajo dostopa.
Zelo zanimivo se mi je zdelo tudi, ko so govorili o načinih, kako določeno zelenjavo približati današnjemu sodobnemu kupcu/uporabniku. To delajo tako, da na delavnico v kuhinji povabijo različne skupine ljudi, predvsem mlajše, in nato tej osnovni zelenjavi (npr. brokoliju) dodajajo še druge sestavine, npr. jabolko, korenček, papriko. Na ta način dobijo končni izdelek, ki je v osnovi sestavljen iz želene primarne surovine (npr. brokolija), poleg nje pa so glede na okuse, ki jih mladi in mlajši želijo, dodane še druge sestavine. S tem kreirajo povsem nove končne izdelke, ki so všečni in okusni mladim in mlajšim, ne da bi jih siljili z “babičinimi” recepti. Meni se je ta pristop zdel zelo zanimiv. Vse skupaj nato še posnamejo in izdelajo kuharske recepte, z namenom, da bi mladi in mlajši vedeli, kako in na kakšen način sploh pripraviti določeno vrsto zelenjave. V istem objektu imajo še približno 26.500-litrski akvaponski sistem, kjer povezujejo gojenje tilapije z listno zelenjavo. Sistem je zanimiv predvsem kot demonstracijski, raziskovalni in izobraževalni poligon. Tudi sami so zelo odkrito povedali, da komercialna ekonomika akvaponike ni samoumevna – veliko je odvisno od tega, ali imaš dober trg tako za rastline kot tudi za ribe.
Biodinamična živinoreja in drugi poslovni najemi na kmetiji
Popoldne pa smo obiskali Foxhollow Farm pri Crestwoodu. Gre za veliko družinsko kmetijo, ki je pred približno 20 leti začela prehod iz konvencionalnega poljedelstva v biodinamično in regenerativno kmetovanje. Danes je jedro proizvodnje 100 % pašna govedoreja in neposredno prodajo mesa. Kmetija je vilka 556 ha, od tega okoli 324 ha pašnikov in 162 ha gozda. Meni pa poleg biodinamičnega in regenerativnega kmetijstva bil še bolj zanimiv njihov poslovni model, ki sloni okoli njihove kmetije. Ker tako velike površine ne morejo intenzivno upravljati sami, imajo t. i. Partner Grower Program. Drugim manjšim pridelovalcem oddajajo parcele velikosti približno 1–10 acres oziroma 0,4–4 ha, pogosto skupaj s hišo, kjer lahko stanujejo. Ti ljudje niso zaposleni pri Foxhollow, ampak na njihovi zemlji vodijo lastno dejavnost, kot npr. pridelava zelenjave, cvetja, eni imajo sadovnjak in druge proizvodnje. S tem kmetija dobi več ljudi (skupnost), ki dejansko skrbijo za posamezne dele prostora, partnerji pa dobijo dostop do zemlje in infrastrukture brez nakupa lastne kmetije. ampak se niso ustavili samo tukaj, namreč šli so še korak dlje. Na kmetiji imajo približno 10 notranjih poslovnih prostorov (pisarn), ki pa jih oddajajo v najem lokalnim samostojnim podjetnikom. Tile podjetniki pa potem v njihovih prostorih opravljajo dela s področija masaže, joge, ajurvede, Reiki terapij, fotografije in drugih dejavnosti. Poleg tega imajo lastno trgovino, dogodke, neposredno prodajo mesa in druge aktivnosti. Ta kmetija je prikazala dober primer, da ekonomika kmetije ni nujno samo: hektar → pridelek → prodaja.
Zemljišče, objekti, blagovna znamka in okolje kmetije lahko postanejo osnova tudi za več manjših podjetij, najeme, neposredno prodajo, dogodke in druge storitve, pri čemer osnovna kmetijska proizvodnja še vedno ostaja jedro sistema. Današnji dan je bil zato zanimiv predvsem zaradi dveh zelo različnih modelov: FoodChain gradi prehransko verigo okoli lokalne hrane v mestu, Foxhollow pa okoli kmetije gradi celoten ekosistem proizvodnje, podjetništva in neposrednega trženja.
