Kaj kitajski WheatX pove o prihodnosti evropskega in slovenskega semenarstva ter o tem, kdo bo nadzoroval hrano v dobi umetne inteligence, lahko bi napisal tudi, da je hitrost žlahtnjenja je nova geopolitika hrane, ampak ne bom :)…

Robot, ki na njivi izbira pšenico: kaj WheatX pomeni za slovensko semenarstvo?

Ko govorimo o robotih v kmetijstvu, si običajno predstavljamo okopavanje, škropljenje ali spravilo pridelka. V kitajskem Shandongu pa so v tem tednu predstavili robota z drugačno nalogo: na poskusnem polju pomaga izbrati rastline pšenice, iz katerih bi žlahtnitelji lahko razvili prihodnje sorte. Poimenovali so ga WheatX.

Zanimiv ni samo stroj. Zanimivo je, da poskuša povezati opazovanje rastline, presojo njenih lastnosti in fizično označitev izbranega klasa. To je eno od opravil, pri katerih se doslej močno opiramo na čas in izkušnje žlahtnitelja. Zato se ob tem vprašam, kako hitro znamo v Evropi in Sloveniji priti od genskega vira do sorte, primerne za naše njive.

Kaj WheatX dejansko počne na polju?

Prototip sta razvili skupini pod vodstvom profesorjev Wang Hongweija in Zhang Lianga na Kmetijski univerzi Shandong. Javnosti so ga pokazali na posvetu o pametnem žlahtnjenju pšenice jeseni 2026. Po poročilu s predstavitve je delovni postopek približno takšen:

1. Premik med poskusnimi parcelami. Robot združuje satelitsko pozicioniranje RTK in strojni vid, da se orientira med rastlinami.
2. Prva ocena posevka. Kamera na vodilu zajema slike, programska oprema pa ocenjuje na primer višino rastlin in lastnosti klasov. Model predlaga posamezne rastline za podrobnejši pregled.
3. Pregled izbranega klasa. Robotska roka približa obroč z osmimi kamerami, ki klas posnamejo iz več smeri. Sistem iz slik oceni lastnosti, med njimi dolžino klasa in število zrn.
4. Označitev na mestu. Klas, ki ustreza merilom, robot označi z barvo, da ga je mogoče pozneje najti v poskusu.

Učni podatki so tu vsaj tako pomembni kot robotska roka. Raziskovalci so (po lastnih navedbah) posejali 2.000 različnih vzorcev genskih virov pšenice, jih posneli, žlahtnitelji pa so material ocenili in označili za učenje modela. Robot se torej opira na strokovne odločitve ljudi. Njegova naloga je, da del teh odločitev pomaga dosledno ponavljati na večjem številu rastlin.  WheatX je trenutno še prototip. Po javno dostopnih poročilih nisem našel podatka o številu pregledanih rastlin na uro, deležu spregledanih obetavnih rastlin ali primerjavi z več žlahtnitelji v različnih vremenskih razmerah. Raziskovalci sami opozarjajo na goste sestoje, spremenljivo vreme in natančnost prijemanja klasov. Brez teh meritev še ne moremo presoditi njegove gospodarske uporabnosti.

Pomembna je povezava med podatki in odločitvijo

Robotska fenotipizacija pšenice v Evropi ni nova. Fraunhofer IIS je že leta 2020 predstavil poljski sistem za ponovljive meritve rastlin, tudi z optičnimi in rentgenskimi metodami. Pri WheatX je posebej zanimiva namera, da se meritev, izbor posamezne rastline in njena označitev povežejo v en delovni postopek.

Naslednji korak je še ambicioznejši. Razvojna skupina je napovedala sodelovanje s podjetjem Shandong Jizhi Biotechnology pri povezavi robota s platformo iWheat. Ta povezava je za zdaj načrt, ne dokazana funkcija sedanjega prototipa. Kitajska akademija kmetijskih znanosti, ki je sodelovala pri razvoju platforme, navaja, da iWheat združuje genotipske podatke za več kot 30.000 vzorcev pšenice, 442 funkcionalnih genov, več kot 6.000 funkcionalnih mest v genomu in več kot 400.000 fenotipskih zapisov.

Tu je bistvo današnjega bloga: vrednost ne nastane samo pri zajemu slike, ampak pri povezavi med genskim virom, genotipom, meritvijo na polju, strokovno odločitvijo in naslednjim poskusom. Če je ta veriga dobro organizirana, lahko žlahtnitelj hitreje prepozna material, ki ga je vredno preverjati naprej. Končni rezultat mora še vedno dokazati svojo vrednost v večletnih in večlokacijskih poskusih.

Kaj nam kažejoslovenski podatki?

Na spletni strani ministrstva o semenarstvu je še vedno izpostavljen padec površin za pridelavo uradno potrjenega semena z okoli 2.500 hektarjev leta 2000 na 995 hektarjev leta 2021. Za današnjo sliko pa imamo novejši uradni pregled pridelave za leto 2025. Pomembno je razlikovati med površino, prijavljeno v potrjevanje, in površino, ki je bila dejansko potrjena.

Semenski posevki v Sloveniji	Prijavljeno 2025	Potrjeno 2025	Potrjeno 2024
Vse skupine, skupaj	1.153,77 ha	984,49 ha	1.090,98 ha
Žita	964,40 ha	818,28 ha	899,06 ha

Vir: UVHVVR, pregled pridelave uradno potrjenega semena 2025

Pri pšenici je bilo leta 2025 potrjenih 382,6 hektarja semenskih posevkov s 17 sortami. Uradni pregled ugotavlja, da se pri žitih večinoma prideluje seme tujih sort oziroma sort iz skupnega kataloga EU. Hkrati pokaže, da imamo tudi domače znanje in material: pri semenskem krompirju in delu krmnih rastlin prevladujejo lokalne sorte. Po mojem se moramo vprašati, kako okrepiti tiste dele verige, kjer imamo premalo lastnih sort, podatkov in poskusnih zmogljivosti.

Podatek o semenskih posevkih tudi ni isto kot stopnja samooskrbe s hrano. SURS za leto 2025 začasno ocenjuje 74-% samooskrbo z žiti. Kazalnik govori o razmerju med pridelavo in porabo žita in ne o deležu doma vzgojenih sort ali doma pridelanega semena. Prav zato potrebujemo več različnih meril, če želimo oceniti dejansko odpornost slovenskega poljedelstva.

Geopolitika semena: pomembna, vendar brez prehitrih sklepov

Kitajska razvoj semenarstva povezuje s prehransko varnostjo. Njen zakon o prehranski varnosti, ki velja od junija 2024, med drugim poudarja genske vire, izboljševanje sort in osnovno samooskrbo z žiti. Toda WheatX ne pojasni sedanjih sprememb v kitajskem uvozu pšenice. Po analizi ameriškega USDA iz julija 2026 je kitajski uvoz v koledarskem letu 2025 padel na približno 3,8 milijona ton, predvsem ob veliki domači letini, zalogah in trgovinskih trenjih. V prvih štirih mesecih 2026 se je glede na zelo nizko osnovo znova povečal.

Podobno velja za afriške trge. Akcijski načrt sodelovanja Kitajske in Afrike za obdobje 2025–2027 predvideva sodelovanje pri semenski tehnologiji, kmetijskih raziskavah in digitalnem kmetijstvu. To je strateško pomembna usmeritev, vendar ta dokument ne dokazuje, da kitajske sorte pšenice že izpodrivajo evropsko pšenico v Severni Afriki (ne še). Še več: Evropska komisija poroča, da se je vrednost izvoza agroživilskih izdelkov EU v Egipt od januarja do julija 2026 glede na isto obdobje leto prej povečala za 22 %, predvsem zaradi pšenice.

Po moji oceni je dolgoročno pomembnejše vprašanje, kdo bo skupaj s pridelovalci razvijal sorte, jih preskušal v njihovih razmerah in upravljal podatke, ki nastajajo pri tem delu. To velja za Kitajsko, Evropo in Slovenijo. Konkurenčnost semenarstva se gradi skozi leta, ne skozi eno demonstracijo robota.

Kaj bi morali narediti v Sloveniji?

Naš cilj ne sme biti posnemanje obsega kitajskih programov. Imamo pa dovolj agronomskega znanja in različne pridelovalne razmere, da zgradimo bolj povezano pot od raziskave do njive. Sam bi začel s štirimi nalogami:

• Večlokacijsko preskušanje sort, usmerjeno v pridelek, kakovost, odpornost na bolezni ter odziv na sušo in vročino v slovenskih razmerah.
• Primerljivi fenotipski podatki iz poskusov, ki jih lahko žlahtnitelji, semenarji in raziskovalci uporabijo tudi več let pozneje. Robotika je lahko orodje za zbiranje teh podatkov, če se izkaže za zanesljivo in stroškovno smiselno.
• Močnejša povezava med javnimi programi, semenarji in pridelovalci, da se obetaven material ne ustavi pri poskusu, ampak pride do razmnoževanja semena in uporabe na kmetijah.
• Priprava na nova evropska pravila. Uredba EU o določenih novih genomskih tehnikah je bila sprejeta junija 2026, uporabljala se bo od 17. julija 2028. Pri pravilih o rastlinskem razmnoževalnem materialu je bil junija 2026 dosežen začasni politični dogovor, zakonodajni postopek pa še ni zaključen. Pomembno bo pripraviti strokovne zmogljivosti, ne samo počakati na datume. European Commission

WheatX danes še ni dokaz, da je mogoče žlahtnitelja nadomestiti z robotom. Je pa dober prikaz smeri: meritve na polju, genomika, podatki in praktična selekcija se vse tesneje povezujejo. Če želimo sorte, ki bodo dobro delovale na naših njivah čez deset ali dvajset let, moramo to verigo začeti graditi danes.

LP, Blaž