Dve trgatvi jedilnega grozdja v enem letu

Italjansko podjetje Azienda Agricola GEVA je bilo eno od tistih, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela, bilo je samo vprašanje ali propadejo ali pa z razvojem nečesa novega ostanejo »nad gladino«. Leta 1985 so na svoji kmetiji začeli s pridelavo melon, paradižnika, ki so ga gojili v rastlinjaku in nekaj jedilnega grozdja. Leta 2000 so zaradi poplave poceni paradižnika iz drugih držav dejavnost proizvodnje paradižnika in melon povsem opustili in so se preusmerili samo v proizvodnjo jedilnega grozdja. Medtem (časom preusmeritve) so tudi vsi trije sinovi začeli delati na družinski kmetiji, ki jo vodijo kot podjetje. Odločili so se, da se bo njihova kmetija bolj osredotočila na tehnološke inovacije, s čimer bodo povečali produktivnost in znižali stroške.

Vse se je začelo zaradi očetovega obiska Nizozemske, kjer si je podrobneje pogledal različne pridelovalne tehnike gojenja brez prsti (hidroponiko). Tako so začeli preiskušati in izpopolnjevati to tehniko za namen pridelave jedilnega grozdja. S časom so tehniko izpopolnili do te mere, da so se zanjo začeli zanimati tudi profesorji Univerze v Palermu, s katerimi so kasneje pri izpopolnjevanju tudi uspešno sodelovali. Na tak način so trije brati uspeli doseči nekaj, kar se je na začetku zdelo nemogoče. Sedaj, po šestih letih različnih preizkušanj in izpopolnjevanj, je proizvodnja stabilna in zelo rodna.

Jedilne sorte grozdja gojijo v lončkih, ki so napolnjeni s kokosovimi vlakni. Vinograd pa je postavljen v plastenjak z zaprtim ciklom hidroponike, kar omogoča ponovno uporabo vode in bistveno zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Na tak način jim je uspelo zmanjšati uporabo vode za namakanje in FFS, kar je pocenilo proizvodnjo in povečalo dobiček.

Vse svoje dosedanje izkušnje in pridobljeno znanje usmerjajo k izboljšanemu sistemu dvakratne trgatve. Dve letni trgatvi lahko dosežejo na dva načina. V januarju dajo vinsko trto v rastlinjak, jo »priklopijo« na hidroponiko in imajo trgatev sredi maja, pri nekaterih zgodnejših sortah pa še prej. Potem pa obstajata dve možnosti, in sicer:

  1. Trto porežejo in jo s tem »prisilijo«, da ponovno odžene, na tak način imajo drugo trgatev konec oktobra.
  2. Del rastlin odnesejo ven in jih nadomestijo z drugimi rastlinami, ki jih prinesejo iz hladilnice, na tak način se doseže eksponentna rast vinske trte, trgatev pa imajo prav tako konec oktobra.

Na tak način proizvedejo 4 kg grozdja na trs, kar v primerjavi z zunanjo proizvodnjo ni veliko (25 kg/trs). Razlika je v sklopu, saj lahko na način hidroponike na 1 ha posadimo kar 16.000 trsov, pri zunanji proizvodnji pa je standardni sklop za jedilno grozdje 1.100 trsov/ha.

httpss://www.youtube.com/watch?v=VqRczA5b4mA

 

Za ta način proizvodnje so se začeli zanimati tudi drugi pridelovalci širom sveta. Pridobljene izkušnje in modificiran sistem pridelave jedilnega grozdja na način hidroponike pa že širijo (prodajajo) po vsem svetu. Svojo tehniko gojenja so skupaj z Univerzo za kmetijsko tehniko že postavili v Čilu, kjer je ogromna proizvodnja jedilnega grozdja, pogovarjajo pa se tudi s turško kmetijsko stroko, ki je zelo zainteresirana, da ta model pridelave jedilnega grozdja implementira v svojo državo.

Svojo tehniko nenehno izpopolnjujejo; v letu 2015 so imeli prvo trgatev že 20. aprila, kar jim zagotavlja prodajo svežega jedilnega grozdja brez konkurence in po bistveno boljših cenah kot bi jih dosegli pri standardni proizvodnji in prodaji v sezoni. Svoje zgodnje pridelke jedilnega grozdja izvažajo v Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in na Poljsko.

To je le eden od načinov, kako lahko z novimi pristopi, inovacijami in tehnologijami prispevamo k napredku kmetije in celotnega kmetijskega sektorja.

 

LP, Blaž