Skoči na vsebino

Sočasno lasersko in električno zatiranje plevela z novo generacijo poljskih robotov

Blaž Germšek · 30. 10. 2026 · 6 min branja

Zatiranje plevela brez herbicidov zahteva natančno prepoznavanje rastlin, pravočasno ukrepanje in dovolj veliko delovno zmogljivost. Nizozemsko podjetje Andela Techniek & Innovatie razvija robotsko rešitev, ki združuje dve metodi: lasersko obravnavo majhnih plevelnih rastlin in ciljno zatiranje večjih rastlin z električnim tokom. Po podatkih podjetja novo generacijo robota zaznamujejo kompaktnejše robotske roke, večja zmogljivost posamezne delovne enote in možnost obdelave celotne gojitvene površine.

Andela Techniek & Innovatie je družinsko podjetje iz kraja Nagele v nizozemski pokrajini Flevoland. Od leta 2007 razvija in izdeluje stroje za kmetijski in živilski sektor. Ustanovil ga je Paul Andela, ki je na tem področju dejaven od leta 1989. Podjetje se osredotoča na razvoj strojev po zahtevah naročnikov, zatiranje plevela brez herbicidov pa je postalo njegovo osrednje področje delovanja. Poleg tega izdeluje stroje za drevesničarstvo in specialne stroje za posamezne pridelovalne postopke.

Razvoj njegove ponudbe ponazarja prehod od podpore ročnemu delu k avtomatizaciji. Leta 2009 je podjetje začelo razvijati Solar Weeder, samovozno platformo za ročno odstranjevanje plevela. Po lastnih navedbah je prodalo že več kot 600 teh strojev. Razvoj robotskega zatiranja plevela je sledil potrebam pridelovalcev po zmanjšanju potreb po delovni sili (ker jih enostavno ne moreš dobiti9 in obvladovanju stroškov.

  • Andela Robot Weeder: Robot za selektivno zatiranje plevela v vrstah. Algoritem umetne inteligence prepoznava gojene in plevelne rastline, zatiranje pa poteka z električnim tokom. Spletna stran navaja modele ARW-912, ARW-609, ARW-608 in ARW-606 ter navigacijo RTK-GPS. Predstavitev izdelka.
  • Andela Electro Weeder: Stroj za električno zatiranje plevela predvsem v medvrstnem prostoru. Visokonapetostni drsni kontakti se dotikajo plevelnih rastlin, gojene rastline pa varujejo zaščitne plošče. Namenjen je različnim načinom pridelave, tudi na gredicah in grebenih. Predstavitev izdelka.
  • Andela Solar Weeder: Samovozna delovna platforma za ročno pletje, uporabna tudi pri sajenju in spravilu. Ima električni pogon, baterijski sklop in fotonapetostne module. Na voljo so izvedbe z 2 do 15 ležišči za delavce. Predstavitev izdelka.
  • Večnamenski stroj za izkop drevesnih sadik in podlag: Drevesničarski stroj za izkop sadik in dela s podlagami. Opremljen je z vrtljivo kabino, nastavljivim kolotekom in vodenjem GPS; na voljo je s kolesnim ali goseničnim podvozjem. Predstavitev izdelka.
  • Andela Solar Pruning Mobile: Električna delovna platforma za obrezovanje mladih dreves ter nameščanje in odstranjevanje opornih palic. Ima od 4 do 8 sedežev, baterijski sklop in fotonapetostne module. Predstavitev izdelka.
  • Andela Electric Toolcarrier: Električni nosilec priključkov, primeren za okopalnike, brane in druga orodja. Opremljen je s sprednjim, zadnjim in sredinskim dvižnim mehanizmom, štirikolesnim krmiljenjem in sistemom RTK-GPS. Predstavitev izdelka.
  • Andela Trial Field Harvester: Izkopalnik krompirja za poskusne parcele, razvit za potrebe žlahtnjenja semenskega krompirja. Hkrati izkopava dva grebena in gomolje odlaga ločeno, kar omogoča pregledovanje in ocenjevanje pridelka. Predstavitev izdelka.
  • Samovozni stroj za spravilo čebule s treh gredic: Specialni stroj, izdelan na osnovi stroja za spravilo sladkorne pese Agrifac. V enem prehodu odstrani listje in izkoplje čebulo s treh gredic širine po 2,25 m. Proizvajalec navaja zmogljivost 2,5 ha/h. Predstavitev izdelka.

Poleg teh strojev podjetje na spletni strani napoveduje ARW-306, robotsko izvedbo za zatiranje plevela po celotni površini. Predstavljen je kot razvojni projekt z uporabo umetne inteligence, električnim napajanjem iz sončne energije in navigacijo RTK-GPS. Objavljena predstavitev ne potrjuje, da gre za enako konfiguracijo, kot jo opisuje članek o novih rokah M-pede.

Kompaktnejše robotske roke omogočajo večjo gostoto delovnih enot

Osrednja konstrukcijska sprememba nove generacije je zamenjava dosedanjih robotskih rok Delta z rokami M-pede. Te ohranjajo gibanje v treh oseh: vzdolž osi X in Y ter navpično po osi Z. Spremenjena zasnova vpetja odpravlja potrebo po poševni opori, ki je pri prejšnji izvedbi omejevala razporeditev rok. Razdalja med sosednjimi rokami se tako zmanjšuje s 45 na 25 cm. Kompaktnejša izvedba omogoča tudi namestitev dveh rok zaporedno v smeri vožnje znotraj posamezne delovne enote. S tem se poveča gostota delovnih elementov, njihova razporeditev pa omogoča obravnavo celotne površine znotraj ustrezno konfigurirane delovne širine.

Po navedbah podjetja se zmogljivost povečuje s približno 3 na 8 plevelnih rastlin na sekundo na delovno enoto. To je približno 2,7-kratna zmogljivost prejšnje izvedbe. K povečanju poleg dodatne roke prispevata manjše število potrebnih premikov in izboljšan algoritem. Pri razlagi teh podatkov je treba razlikovati med številom obravnavanih rastlin na sekundo in površinsko storilnostjo v hektarih na uro. Prvega podatka brez informacij o gostoti in razporeditvi plevela, delovni širini, hitrosti vožnje ter zastojih ni mogoče neposredno pretvoriti v drugega.

Nova rešitev predvideva lasersko enoto za električno delovno roko. Metodi naj bi se dopolnjevali glede na velikost plevelnih rastlin in njihovo oddaljenost od posevka. Laser je namenjen predvsem majhnim plevelnim rastlinam. Električna sonda obravnava večje rastline oziroma tiste, pri katerih je oddaljenost od gojene rastline dovolj velika, da se zmanjša nevarnost njene poškodbe zaradi uhajavega električnega toka. Roko z električno sondo je po navedbah članka mogoče odstraniti in nadomestiti z laserskim modulom. Razvoj kombinacije izhaja iz izkušenj večjega ekološkega pridelovalca, ki je uporabljal obe tehnologiji. V opisanem primeru je laser obravnaval plevelne rastline do velikosti približno 5 mm, električni robot pa preostale. Ta podatek predstavlja opis konkretne uporabe in ga ni mogoče obravnavati kot splošno mejo učinkovitosti laserskega zatiranja.

Agronomski pomen takšne razdelitve dela je v prilagajanju obravnave neenakomerno razvitemu plevelu. Na isti površini so lahko hkrati prisotne majhne, pravkar vznikle rastline in večji osebki. Kombinirana zasnova omogoča izbiro metode glede na zaznano rastlino, njeno uporabno vrednost pa bodo določali rezultati v dejanskih pridelovalnih razmerah.

Lasten razvoj laserskega modula

Po poročanju podjetja je Andela sama razvila strojno opremo in algoritem laserskega sistema. Modul uporablja modri diodni laser. Proizvajalec izbiro utemeljuje z razmeroma nizkimi stroški in energijsko učinkovitostjo, kar je pomembno pri robotu, ki uporablja baterijsko napajanje in fotonapetostne module. Za kombinirano lasersko in električno enoto proizvajalec pričakuje zmogljivost do 15 plevelnih rastlin na sekundo. Gre za razvojno pričakovanje, saj laserski modul ob obisku, opisanem v članku, še ni bil dokončno razvit. Podatek zato še ne predstavlja potrjene zmogljivosti v različnih posevkih in razmerah zapleveljenosti.

Proizvajalec navaja izvedbe s 4, 6 ter 8 oziroma 9 delovnimi enotami. Pri obravnavi v vrstah naj bi delovna širina znašala od 3 do 6 m, pri obravnavi celotne površine pa je manjša. Razlika izhaja iz razporeditve delovnih enot: pri vrstni obravnavi so te usmerjene na posamezne vrste, pri celopovršinski pa morajo pokriti celotno delovno območje. Modularna zasnova omogoča dodajanje enot. Omenjena je tudi razvojna izvedba za športne in golfne površine, pri kateri naj bi bilo na 2,5-metrskem stroju nameščenih deset enot. Po oceni proizvajalca naj bi novi 4,5-metrski robot dosegal zmogljivost prejšnjega 9-metrskega stroja.

Kaj bo odločalo o uporabnosti v pridelavi?

Kombinacija laserja in električnega toka predstavlja razvojno smer za selektivno zatiranje plevela brez herbicidov. Njena praktična vrednost bo odvisna od zanesljivosti prepoznavanja rastlin, uspešnosti zatiranja različnih plevelnih vrst, varovanja posevka in dejanske površinske storilnosti. Pri vrednotenju sistema bo zato poleg števila obravnav na sekundo smiselno spremljati delež uspešno zatrtih rastlin, morebitno ponovno obraščanje, poškodbe gojenih rastlin, porabo energije na hektar in potrebo po ponovnih prehodih. Za ekonomsko presojo bodo pomembni še stroški vzdrževanja, potrebni človeški nadzor in prihranek ročnega dela. Če bodo napovedane zmogljivosti potrjene v primerljivih poljskih preizkusih, bi takšna zasnova lahko povečala uporabnost robotskega zatiranja plevela tudi pri večji in razvojno neenakomerni zapleveljenosti.

Vir: KLIK

LP, Blaž

Agrorobotika

E-novice

Nov prispevek po e-pošti, ko izide.

Prijavo potrdite v e-pošti, odjava je možna kadar koli. Varstvo osebnih podatkov