Kentucky: tehnologije, tla, govedoreja in novi proizvodni sistemi na Capstone Farms

Po prvem delu programa v Washingtonu smo se preselili v Kentucky, kjer je program postal bistveno bolj terenski. Prvi celodnevni obisk je potekal na Capstone Farms v Henry Countyju, približno uro severovzhodno od Louisvilla. Na eni lokaciji so se zvrstili predstavniki University of Kentucky, Kentucky State University, podjetja Lepidext, extension služb, govedorejcev in same kmetije. Vsebina je bila zelo široka: od ekonomike kmetijstva, prehoda po zmanjšanju pridelave tobaka, ekološkega kmetijstva in lokalnih prehranskih verig do tal, biooglja, dronov, biološkega varstva, hidroponike, akvaponike, govedoreje in agrivoltaike.

Kentucky po obdobju tobaka

Tobak je bil desetletja pomemben del kmetijstva osrednjega Kentuckyja. Sistem proizvodnih kvot in cenovne podpore je omogočal relativno visok prihodek na majhni površini, zato so lahko obstajale tudi manjše kmetije. Po zmanjšanju pridelave tobaka in ukinitvi prejšnjega sistema so se začele kmetije precej bolj diverzificirati. Del sredstev iz poravnave s tobačno industrijo je Kentucky usmeril v razvoj drugih kmetijskih dejavnosti. Na terenu so omenjali predvsem podporo za:

• izboljšave pašnikov in ograj,
• boljšo oskrbo živali z vodo,
• nakup plemenskih živali,
• postavitve manjših plastinjakov,
• namakalne sisteme,
• pokrovne posevke,
• razvoj vrtnarstva in lokalne prodaje (na domu in na lokalnih tržnicah).

David Neville je navedel tudi lastne primere uporabe teh programov pri hidroponiki, nakupu boljših bikov (genitika) in postavitvi manjšega plastenjaka.

University of Kentucky: raziskave, poučevanje in prenos znanja

Kenny Burdine in dr. Krista Jacobsen z University of Kentucky sta predstavila sistem land-grant univerze. Njegova osnovna struktura je sestavljena iz treh področij: raziskave, poučevanje in prenos znanja. dr. Burdine je ekonomist na področju živinoreje, dr. Jacobsen pa dela na področju trajnostnega kmetijstva, prehranskih sistemih, vrtnarstvu in usposabljanje kmetov začetnikov. Prenos znanja deluje zelo operativno. V okrožjih so lokalni agenti za kmetijstvo in naravne vire, 4-H, družinske in potrošniške vede ter ponekod tudi za področje vrtnarsta. Če lokalni agent potrebuje bolj specializirano strokovno znanje, se poveže s specialistom (beri raziskovalcem ali profesorjem) iz univerze. V pogovoru je bilo večkrat poudarjeno, da kmetje informacije dobivajo na različne načine, vendar sodoben način prenosa informacij, dobrih praks in znanja predstavlja kanal, kjer naj bi bile informacije neposredno povezane z raziskavami in aktualnimi podatki.

Ekološko kmetijstvo in lokalni trg

Pri ekološki pridelavi je bila kot glavna omejitev (največja težava) omenjena predvsem obvladovanje različnih plevelov v gojenih kulturah (koruza, soja) pa tudi znanje pridelovalca in administracija. Krista Jacobsen je navedla okvirno razliko v pridelku med konvencionalnimi (GSO) in ekološkimi sistemi, ki je med 15–25 %, vendar je hkrati poudarila, da je rezultat zelo odvisen od znanja posameznega pridelovalca in posameznega leta (pridelovalne sezone). Ekološka pridelava v Kentuckyju ostaja v majhen obsegu celotnega kmetijstva, vendar raste predvsem pri zelenjavi, mesu in drugih proizvodih z večjo dodano vrednostjo. Omenjene so bile cenovne razlike, ki znašajo približno 30–50 % (v korist EKO), pri nekaterih živalskih proizvodih tudi več. Ključna pa je prisotnost trga, predvsem v večjih urbanih območjih, kot so Louisville, Lexington in Cincinnati.

Tla, reduced tillage in biochar

Raziskovalca Jacob Brown in Richard Ojo s Kentucky State University sta predstavila poskuse na področju tal. V poskusih uporabljajo predvsem:

• koruzo in sojo,
• zmanjšano obdelavo tal,
• pokrovne posevke,
• biooglje,
• Inkernatko,
• spremljanje kemijskih, fizikalnih in bioloških lastnosti tal.

Tla vzorčijo približno do globine 30 cm, pri raziskavah pa spremljajo vsa makro hranila, organsko snov, zadrževanje vode, hidravlično prevodnost, strukturo in vse bolj tudi mikrobiološke parametre. Pri biooglju jih zanima predvsem vpliv na strukturo tal in zadrževanje vode. dr. študent Ojo je izpostavil, da je pri svoji doktorski raziskavi potrdil nam že znano dejstvo, da pri prehodu iz konvencionalne v konzervivajočo oz. regenerativo obdelavo v prvih letih ni zaznati povečanja pridelka.

Droni, Sentinel-2, NDVI in GIS

Jeremy Sandifer s Kentucky State University je predstavil uporabo GIS, satelitov in dronov. Uporabljajo:

• Sentinel-2,
• RGB in multispektralne kamere,
• NDVI,
• fotogrametrijo,
• 3D rekonstrukcije,
• LiDAR,
• ponavljajoče meritve skozi rastno sezono.

Droni se uporabljajo predvsem kot podpora raziskavam. Če imajo na primer različne tretmaje biooglja, gnojenja ali različne sorte, z večkratnimi preleti spremljajo razlike med parcelami. Zelo dober primer je bila uporaba NDVI pri koruzi. Tudi oni so potrdili, da visok NDVI lahko kaže dobro rast in fotosintetsko aktivnost, vendar sam po sebi ne zagotavlja visokega pridelka. Če je problem npr. pri oprašitvi, ga satelitski ali dronski vegetacijski indeks ne bo nujno zaznal.

Biološko zatiranje Ameriška sovke – corn earworm

Ena najbolj zanimivih tehnologij dneva je bila predstavitev podjetja Lepidext. Mary Wallace, Research Scientist pri Lepidext Inc., je predstavila biološki pristop za obvladovanje Helicoverpa zea – corn earworm, pomembnega škodljivca koruze, bombaža, paradižnika in soje. Glavni problem pri tej vrsti je hiter razvoj odpornosti na insekticide in zmanjševanje učinkovitosti posameznih Bt-lastnosti. Tehnologija temelji na virusu Helicoverpa zea nudivirus 2 (HzNV-2), ki prizadene reproduktivni sistem odraslih moljev. Lepidext je razvil sterilizacijski sev, pri katerem se okuženi osebki vzgojijo v laboratoriju in nato sprostijo na polje. Virus se preko parjenja širi v divjo populacijo in zmanjšuje njeno sposobnost razmnoževanja. Wallace je pristop opisala kot nekakšen »moth birth control«. Posebnost sistema je, da okužene samice ostanejo zelo privlačne za samce, kar dodatno pospešuje prenos virusa. V prvih terenskih poskusih so zaznali približno 8–10 nadaljnjih okuženih oziroma steriliziranih osebkov na en sproščen molj. Posebej zanimiva je uporaba pri sladki koruzi, kjer je tržna toleranca do poškodb zelo nizka in pridelovalci pogosto izvajajo veliko insekticidnih tretiranj. Če se populacijo zmanjša že pri prvih setvah, se lahko zmanjša tudi pritisk na poznejše setve in druge gostiteljske rastline v okolici. dr. Wallace je izpostavila tudi možnost uporabe pri upravljanju Bt- in insekticidne rezistence. Namesto uporabe nove aktivne snovi bi z zmanjšanjem reprodukcije rezistentnih osebkov omejevali širjenje odpornosti v naslednje generacije. Podjetje raziskuje podobne pristope tudi pri fall armyworm, tobacco budworm, diamondback moth in sorodnem Helicoverpa armigera. Tehnologija je še v razvojni in regulatorni fazi, postopek registracije pri ameriški EPA še poteka.

Naknadno preverjanje literature potrjuje osnovne biološke mehanizme: HzNV-2 se lahko prenaša spolno, povzroča sterilnost in povečuje spolno privlačnost okuženih samic. Previdneje pa je treba obravnavati podatke o 100-odstotni sterilizaciji, učinkovitosti na velikih površinah in končnem datumu registracije. Strokovno gre za zelo zanimiv primer biotičnega varstva, ki ne cilja neposredno na smrtnost škodljivca, ampak na njegovo reprodukcijo in populacijsko dinamiko.

Hidroponika in akvaponika

Na Capstone Farms imajo manjši hidroponsko-akvaponski sistem, ki je namenjen predvsem lokalni pridelavi in demonstraciji. V sistemu uporabljajo bazene z ribami ter povezano rastlinsko proizvodnjo. Posebej zanimiva je bila uporaba stranskega toka iz ribjega sistema. Zbrani material prezračujejo in prodajajo kot gnojilo za vrtove. Navedena cena je bila: 19,95 USD/galono, kar je približno 4,5 EUR/l. Na lokaciji uporabljajo tudi zelo preprost hladilni sistem s klasično klimatsko napravo in krmilnikom CoolBot. Dosegajo približno 45 °F oziroma 7,2 °C, navedeni strošek osnovnega sistema pa je bil manj kot 900 USD, približno 770 EUR.

Manjši plastenjak in podaljševanje sezone

Na drugi lokaciji so Amiši ravno postavljali nov manjši plastenjak. Objekt bo imel bočno odpiranje, dvojno folijo in strešno prezračevanje. Namenjen bo predvsem zgodnejši in poznejši proizvodnji, torej podaljševanju sezone. David Neville je pri tem poudaril zelo praktičen pristop: namreč ni se še določil, kaj bo prideloval. Najprej želi preveriti povpraševanje kupcev. Omenjen je bil tudi močno rastoč trg rezanega cvetja v Kentuckyju.

Govedoreja in nove tehnologije

Allan Bryant, rejec iz Henry Countyja in aktualni predsednik Kentucky Cattlemen’s Association, je predstavil njihov tipični sistem cow–calf, pri katerem približno 200 krav dojilj (tukaj jim rečejo kar mother cow) redijo predvsem za proizvodnjo telet za nadaljnje pitanje. Pri reprodukciji se vedno bolj uporabljajo sinhronizacija estrusa, GnRH in prostaglandinski protokoli, umetno osemenjevanje s seksiranim semenom ter genomsko testiranje. Bryant je poudaril predvsem možnost zgodnejše in natančnejše selekcije najboljših telic za obnovo črede. University of Kentucky uporablja prav GnRH–PG–CIDR protokole za sinhronizacijo, Beef Reproduction Task Force pa opozarja, da je pri seksiranem semenu praviloma treba računati na nekoliko nižjo koncepcijo kot pri konvencionalnem semenu.  Kot pomembno prilagoditev vremenskim razmeram je predstavil tudi haylage oziroma baleage (travna silaža z visoko vsebnostjo suhe snovi (40–60%) v silusu ali balah)). V Kentuckyju je v maju pogosto težko zagotoviti več zaporednih suhih dni za pripravo kakovostnega sena, zato lucerno in druge krmne rastline balirajo pri višji vlagi in bale nepredušno ovijejo. University of Kentucky kot priporočljivo območje navaja približno 40–60 % vlage, kar pomeni približno 40–60 % suhe snovi. Tako je mogoče krmo spraviti prej, zmanjšati izgube listov in omejiti tveganje zaradi dežja. Previsoka vlaga pa poveča tveganje nezaželene klostridijske fermentacije in nastanka maslene kisline.

Zelo praktično je govoril tudi o pomembnosti dronov v živinoreji. g. Bryant razmišlja, da bo spomladansko insekticidno tretiranje lucerne proti lucerninemu rilčkarju (Hypera postica) opravljal z dronom , samo storitev pa bo naročil pri lokalnem ponudniku aero aplikacije. Povedal je, da je v zgodnjem spomladanskem obdobju pravočasno tretiranje zelo pomembno, saj lahko ob močnem napadu ličinke zelo poškodujejo posevek, kar pa rezultira k slabšemu prvemu odkosu. Cena storitve z dronom je približno 15–20 USD/acre oziroma 32–42 €/ha. Poleg razbremenitve dela v času telitev je prednost tudi možnost aplikacije na mokrih tleh brez gaženja in poškodb lucerne in zbitosti tal. Prednost po njegovem ni samo strošek, ampak predvsem pravočasnost: dron lahko opravi tretiranje tudi takrat, ko so tla preveč mokra za traktor, pri tem pa ne povzroča kolesnic in poškodb lucerne. Dron vidi tudi kot prihodnje orodje za nadzor črede in telitev, skupaj s kamerami v hlevu in povezljivostjo prek mobilnega omrežja. Pri rejcu, ki telitve opravlja ob koncu zime in zgodaj spomladi, lahko zgodnje zaznavanje problema neposredno vpliva na preživetje teleta in zmanjša nočne fizične obhode. Posebej ga zanimajo virtualne ograje, kjer GPS-ovratnica žival z zvočnim signalom in po potrebi električnim impulzom zadrži znotraj digitalno določene meje. Bryant je navedel približno 300–500 USD na ovratnico oziroma 260–430 € na žival, dodatno pa še približno 50–77 € letno za programsko opremo, kar je v tem trenutku predrago. Trenutno sta glavna zadržka rejcev prav cena in zanesljivost, medtem ko raziskave kažejo zelo dobro sposobnost zadrževanja živali znotraj virtualnih ograj. V novejšem poskusu University of Nebraska je bila uspešnost nad 99 %. Ekonomika je zato zelo odvisna od prihranka fizičnih ograj, dela in možnosti učinkovitejšega rotacijskega paše. Pri elektronski identifikaciji živali je opozoril na precejšen odpor dela starejših rejcev. Elektronska identifikacija v ZDA sicer ni obvezna za vsako govedo na vsaki kmetiji, od novembra 2024 pa USDA zahteva elektronsko berljive uradne oznake za določene kategorije goveda pri meddržavnih premikih, med drugim za spolno nedotaknjeno govedo nad 18 mesecev. Namen je predvsem hitrejša sledljivost ob izbruhu bolezni.

Cene goveda in trenutni trg

Bryant je na dan obiska navedel zelo visoke trenutne cene.

• Za feeder calf težak približno 750 lb oziroma 340 kg je govoril o 3,50–4,00 USD/lb žive mase, kar pomeni približno 6,6–7,5 €/kg žive mase oziroma približno 2.250–2.570 € za žival.
• Za pitano govedo pred zakolom je navedel približno 2,20–2,25 USD/lb, oziroma približno 4,15–4,25 €/kg žive mase.

Prav med obiskom je bila objavljena tudi odločitev administracije predsednika Trumpa, da ZDA za 90 dni omogočijo uvoz do 300.000 t proizvoda za mleto govedino brez višje izvenkvotne tarife. Bryant je zaradi tega in ponovnega odpiranja uvoza živega goveda iz Mehike pričakoval dodaten pritisk na cene ter dejal, da bi bil lahko ponedeljek (24.8.2026) slab dan za prodajo goveda.

Bryantov glavni kriterij pri novih tehnologijah je bil zato zelo praktičen: rejcu ni dovolj pokazati, da tehnologija deluje, pokazati je treba, da se mu ekonomsko povrne ali da dovolj zmanjša delo in tveganje. Pri starajoči se strukturi ameriških rejcev je lahko prav zmanjšanje fizičnega dela, nočnega nadzora in dela z ograjami enako pomembno kot neposredno povečanje produktivnosti.

Agrivoltaika

Na kmetiji načrtujejo tudi postavitev sončnih panelov. Koncept vključuje:

• ovce pod paneli,
• testiranje rastlin pod delnim senčenjem,
• pollinator habitat,
• čebelje panje.

Gre za večnamensko rabo iste površine, kjer želijo združiti proizvodnjo električne energije in kmetijsko rabo. Podoben pristop uporabljamo tudi pri naših pilotnih agrivoltaicnih sistemih, zato bo zanimivo spremljati, kako bodo projekt razvili naprej.

Capstone Farms kot demonstracijska kmetija

Največja posebnost obiska je bila koncentracija različnih aktivnosti na eni kmetiji. Na isti lokaciji so potekale predstavitve tal, dronov, biološkega varstva, hidroponike, govedoreje in novih proizvodnih sistemov, pri katerih sodelujejo University of Kentucky, Kentucky State University, extension, zasebna podjetja in kmetija. To je bil predvsem terenski prikaz prenosa raziskav v prakso. V naslednjih dneh v Kentuckyju bomo obiskali še druge kmetije, univerzitetne institucije, sejem, muzeje, spoznali bomo lokalno skupnost, kulturi in različne nevladne organizacije.