Kako Severna Karolina povezuje raziskave, podjetništvo in varovanje kmetijstva
Današnji dan v Severni Karolini je povezal dve na prvi pogled različni temi. Dopoldne smo na North Carolina Research Campus v Kannapolisu spoznavali raziskave s področja varnosti hrane, prehrane in poobiralnih tehnologij. Popoldne smo pri Catawba Lands Conservancy, Carolina Farms Fund in na območju Redlair Conservation Area govorili o tem, kako kmetijska zemljišča zaščititi pred pozidavo in jih omogočiti naslednji generaciji kmetov.
Štiri raziskovalne institucije na enem kampusu
North Carolina Research Campus je nastal na območju nekdanjega velikega tekstilnega kompleksa. Danes na kampusu sodelujejo univerze, raziskovalni centri, zdravstvene ustanove in zasebna podjetja. Med obiskom smo spoznali delo štirih pomembnih partnerjev:
- North Carolina A&T State University – Center for Excellence in Post-Harvest Technologies (CEPHT) razvija tehnologije za varnejšo hrano, zmanjševanje izgub po spravilu, podaljševanje roka uporabnosti in ustvarjanje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
- North Carolina State University – Plants for Human Health Institute povezuje rastlinsko pridelavo, bioaktivne snovi v rastlinah ter njihov vpliv na prehrano in zdravje.
- University of North Carolina at Chapel Hill – Nutrition Research Institute se ukvarja s prehrano ljudi, metabolizmom, nutrigenomiko in individualnimi odzivi organizma na posamezna živila.
- Duke University – MURDOCK Study vodi dolgoročno populacijsko raziskavo in biobanko, v kateri povezuje zdravstvene podatke, biološke vzorce in različne kazalnike zdravja.
V istem raziskovalnem okolju se tako srečujejo agronomija, mikrobiologija, živilska tehnologija, medicina, prehrana, procesno inženirstvo in podatkovna znanost.
V laboratorijih CEPHT smo si ogledali raziskave na področju mikrobiologije, fermentacije, probiotikov, funkcionalnih živil in netermičnih postopkov predelave hrane. Posebej zanimiv mi je bil razvoj kontinuirnega ultrazvočnega sistema za pasterizacijo tekočih živil. Klasični ultrazvočni sistemi za doseganje zahtevanega zmanjšanja števila mikroorganizmov potrebujejo več minut, predstavljeni raziskovalni sistem pa naj bi zaradi enakomernejše in intenzivnejše obdelave enak učinek dosegel v manj kot dvajsetih sekundah. Tehnologija je še v fazi razvoja in povečanja zmogljivosti, vendar kaže potencial za obdelavo sokov in drugih tekočih živil z manjšim vplivom na hranilno vrednost.
Drugi raziskovalni sklopi so obravnavali UV-obdelavo, hladno plazmo, fermentacijo rastlinskih beljakovin, probiotike ter pridobivanje koristnih spojin iz stranskih tokov. Primer so arašidove kožice, ki se večinoma zavržejo, čeprav vsebujejo visoke koncentracije polifenolov. Namesto odpadka lahko postanejo surovina za nov izdelek. Tak pristop je pomemben tudi za slovensko kmetijstvo. Dodana vrednost pridelka se namreč ne konča ob spravilu. Nastaja tudi pri skladiščenju, predelavi, ohranjanju kakovosti in uporabi stranskih tokov.
Zame je bil eden najzanimivejših delov obiska način prenosa raziskovalnih rezultatov v gospodarstvo. Ko raziskovalec ali študent razvije novo rešitev, se pred objavo znanstvenega članka najprej preveri, ali ima rezultat potencial za patent, licenco ali ustanovitev novega podjetja. Raziskovalec idejo predstavi univerzitetni pisarni za intelektualno lastnino, podjetništvo in prenos tehnologij. Tam preverijo novost rešitve, možnosti zaščite, potencialni trg in možne industrijske partnerje. Če je rezultat patentabilen, se najprej zaščiti intelektualna lastnina. Znanstvena objava lahko sledi pozneje. Ne gre torej za odločitev med patentom in člankom, temveč za pravilen vrstni red: ideja → preverjanje uporabnosti → zaščita intelektualne lastnine → razvoj izdelka ali podjetja → znanstvena objava
Cilj raziskave tako ni samo članek. Rezultat je lahko tudi licenca, novo podjetje, proizvodnja, nova delovna mesta, prihodek za univerzo in davki za lokalno skupnost. To je področje, kjer imamo tudi v Sloveniji še veliko prostora za napredek. Imamo kakovostne raziskave in dobre ideje, vendar je pot od raziskovalnega rezultata do trga pogosto predolga ali prekinjena.
Popoldanski del programa je bil namenjen izgubljanju kmetijskih zemljišč zaradi hitrega širjenja območja Charlotte. Predstavljen je bil instrument, imenovan conservation easement, pri katerem zemljišče ostane v zasebni lasti, lastnik pa se trajno odpove delu razvojnih pravic. Na zemljišču lahko še naprej kmetuje in gradi dogovorjene kmetijske objekte, ne more pa ga spremeniti v večje stanovanjsko ali poslovno območje. Lastnik lahko za omejitev razvojnih pravic prejme davčno korist ali denarno nadomestilo. Pogodba ostane povezana z zemljiščem tudi ob prodaji ali dedovanju. Še bolj zanimiv je bil model Carolina Farms Fund. Sklad kupi kmetijsko zemljišče, ki mu grozi pozidava, ga poveže z novim ali rastočim kmetom ter mu omogoči večletni najem z možnostjo odkupa. V tem obdobju pomaga pri poslovnem razvoju in potrebni infrastrukturi. Zemljišče se nato trajno zavaruje pred pozidavo, kmet pa ga lahko kupi po nižji vrednosti, ki odraža kmetijsko in ne več razvojne rabe. Model je mogoče povzeti v štirih korakih: kupi → podpri → zaščiti → prodaj kmetu
To je pomembna razlika. Zaščiteno zemljišče samo po sebi še ne zagotavlja pridelave hrane. Potreben je tudi kmet, ki ima dostop do kapitala, infrastrukture, znanja in trga.
Dan smo zaključili na območju Redlair, kjer so bila nekoč polja koruze in bombaža ter pašniki. Zaradi intenzivne obdelave na nagnjenih in erozijsko občutljivih tleh je kmetijska proizvodnja postopoma postajala vse manj donosna. Del površin so pozneje pogozdili, na drugih pa se je gozd razvil po naravni poti. Danes je glavni pritisk povsem drugačen. Charlotte se hitro širi, zemljišča, ki so bila nekoč skoraj brez gospodarske vrednosti, pa so postala zelo zanimiva za stanovanjsko in poslovno gradnjo. Redlair je bil zavarovan s povezovanjem zasebnega lastnika, neprofitne organizacije, države in univerze. Danes območje ni pomembno samo zaradi preprečene pozidave, ampak tudi zaradi varovanja vode, habitatov, redkih rastlin in dolgoročnih raziskav tal, podzemne vode, vremena ter razvoja gozdnega ekosistema.
