Najbolj sveži podatki platforme Climate TRACE, ki s pomočjo satelitov, senzorjev in umetne inteligence spremlja emisije toplogrednih plinov po vsem svetu, razkrivajo zanimivo sliko stanja planeta v letu 2025. Čeprav so globalne emisije v juliju narasle le za nekaj desetink odstotka, to potrjuje, da se svet še vedno giblje po poti, ki je nezdružljiva s cilji Pariškega sporazuma. V središču teh izzivov stoji tudi kmetijstvo, sektor, ki ga pogosto dojemamo kot nujnega za preživetje, a hkrati predstavlja pomemben del svetovnih emisij.

Julija 2025 so svetovne emisije toplogrednih plinov dosegle približno 5,21 milijarde ton CO₂-ekvivalentov (CO₂e), kar je 0,43 % več kot v istem mesecu leto prej. Skupne emisije v obdobju januar–julij 2025 znašajo 36,26 milijarde ton CO₂e, kar je 0,39 % več kot v prvih sedmih mesecih leta 2024. Čeprav je rast majhna, kaže na to, da globalni ukrepi za zmanjšanje emisij še vedno niso dovolj, da bi dosegli zastavljene podnebne cilje – do leta 2030 bi morali svetovne emisije zmanjšati za približno 43 % v primerjavi z letom 2019.

Podrobna razčlenitev emisij za julij 2025 pokaže, kateri sektorji prispevajo največ:

Sektor kmetijstva je julija 2025 ustvaril 594,33 milijona ton CO₂e, kar je približno enako kot leto prej. Na prvi pogled se to zdi spodbudno, a gre še vedno za ogromen delež emisij, ki izvirajo iz različnih virov:

• Živinoreja – metan (CH₄) iz prebave prežvekovalcev in skladiščenja gnoja.
• Rastlinska pridelava – emisije dušikovega oksida (N₂O) zaradi uporabe gnojil in mineralizacije tal.
• Strojna in energetska raba – emisije CO₂ iz fosilnih goriv v mehanizaciji.
• Sprememba rabe tal – emisije iz krčenja gozdov ali preoblikovanja naravnih ekosistemov v kmetijska zemljišča.

Po podatkih IPCC kmetijstvo skupaj z rabo tal prispeva približno 13–21 % vseh antropogenih emisij toplogrednih plinov. V posameznih državah, kjer je živinoreja intenzivna ali kjer poteka hitro krčenje gozdov, je ta delež lahko bistveno višji (npr. Brazilija, Argentina, Avstralija).

Največje države prispevajo tudi največji delež emisij. Julija 2025:

• Kitajska: ~1,55 milijarde ton CO₂e (+0,09 %) – skoraj 30 % vseh emisij.
• ZDA: ~600 milijonov ton (+1,34 %) – rast nad svetovnim povprečjem.
• Indija: ~350 milijonov ton (+0,46 %) – rast zaradi industrije in energije.
• EU (skupaj): ~300 milijonov ton (+0,28 %).
• Brazilija: ~120 milijonov ton (+1,10 %) – velik del iz kmetijstva in sprememb rabe tal.

Slovenija s približno 14–15 milijoni ton CO₂e letno prispeva manj kot 0,05 % globalnih emisij. Čeprav je njen delež majhen, je pomembna del skupnih evropskih podnebnih prizadevanj.

Na spletni strani Climate TRACE – Explore
lahko vsakdo dostopa do interaktivnega zemljevida in podrobnih podatkov:

• Izberite sektor (npr. Agriculture) za prikaz izpustov iz kmetijstva.
• Filtrirajte po državi ali regiji za primerjavo različnih območij.
• Kliknite na posamezne točke, da vidite podatke o tovarnah, elektrarnah, farmah in drugih virih.
• Prenesite surove podatke (CSV/JSON) za lastne analize.

To orodje omogoča raziskovanje emisij z izjemno natančnostjo od globalne ravni do posamezne farme.

Podatki iz julija 2025 jasno kažejo, da svetovne emisije še vedno rastejo – čeprav počasi, so še vedno v napačno smer.
Kmetijstvo je pri tem paradoksalen sektor: po eni strani pomemben vir emisij, po drugi strani pa tudi ključni del rešitve. Z bolj učinkovito rabo gnojil, digitalnim nadzorom tal, inovacijami v živinoreji ter ohranjanjem ekosistemov lahko prav ta sektor odigra pomembno vlogo pri razogljičenju planeta.

Zemljevid Climate TRACE pa vsem – od raziskovalcev do politikov in posameznikov – omogoča, da emisije vidimo ne kot abstraktne številke, temveč kot konkreten zemljevid virov, na katere lahko vplivamo.

Vir: KLIK

LP, Blaž