Kitajska z umetno inteligenco preoblikuje prehranski sistem. Kako lahko Slovenija in EU izkoristita njen zgled v okviru SKP in trajnostnega kmetijstva?
Kitajska vse bolj dokazuje, da lahko umetna inteligenca (UI) bistveno pospeši prehod v trajnosten prehranski sistem. Od zmanjševanja zavržkov hrane, optimizacije natančnega kmetijstva, razvoja alternativnih beljakovin, personaliziranega načrtovanja obrokov do večje transparentnosti v dobavnih verigah UI pri tem postaja ključno orodje za reševanje izzivov, kot so podnebne spremembe, omejeni viri in prehranska varnost.
Pobude, kot so Clean Plate Campaign, pametni sistemi naročanja, UI-podprti brezpilotni letalniki in senzorji, razvoj micelijskih ter rastlinskih beljakovin ter blockchain sledljivost, dokazujejo, kako lahko tehnologija sočasno naslavlja trajnost, zdravje in dostopnost. S tem Kitajska ne le krepi svojo prehransko varnost, temveč postavlja globalni zgled za integracijo tehnologije v prehranske verige prihodnosti po načelu “Dobra hrana, boljši svet”.
Zmanjševanje zavržkov hrane
Kitajska je z nacionalno kampanjo “Čisti krožniki” že leta 2020 uvedla kombinacijo družbenih in regulativnih ukrepov: omejevanje velikosti porcij v gostinstvu, denarne kazni za zavrženo hrano in promocijo odgovorne potrošnje. Veliki prehranski sistemi, kot je Yum China, ki upravlja KFC, Pizza Hut in Taco Bell na Kitajskem, vključujejo UI v aplikacije za optimizacijo naročil in zmanjšanje ostankov.
V EU, še posebej v okviru Strategije “Od vil do vilic”, je cilj zmanjšanje zavržkov hrane za 50 % do leta 2030. V Sloveniji pa Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike vključuje ukrepe, ki bi lahko črpali navdih iz kitajskega povezovanja UI in gostinskih praks.
Natančno kmetijstvo in povečanje učinkovitosti
Pod Akcijskim načrtom za pametno kmetijstvo 2024–2028 Kitajska uvaja UI-podprte brezpilotne letalnike in pametne senzorje za spremljanje zdravja pridelkov, vlage v tleh in pojava škodljivcev v realnem času. Pilotni projekti v ključnih provincah povečujejo pridelke, optimizirajo uporabo gnojil in vode ter zmanjšujejo vpliv na okolje. Evropska SKP že podpira podobne tehnologije prek ukrepov za digitalizacijo in precizno kmetijstvo, vendar je stopnja implementacije v Sloveniji še neenakomerna. Kitajski primer kaže, da je lahko centralno usklajena strategija z jasnimi cilji in pilotnimi projekti izjemno učinkovita.
Razvoj alternativnih beljakovin
Kitajska podjetja, kot sta ZhongGu Mycelium in Starfield, s pomočjo UI razvijajo micelijske in rastlinske beljakovine, ki ustrezajo lokalnim okusom in mednarodnim trajnostnim standardom. Uporabljajo strojno učenje za analizo potrošniških preferenc ter optimizacijo teksture in okusa.
V EU so alternativne beljakovine strateško področje EU Protein Plan, medtem ko Slovenija v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 šele začenja razvijati podporne sheme za rastlinske vire beljakovin.
Personalizirano načrtovanje obrokov
Platforme, kot sta Meituan in Ele.me, ponujajo personalizirana priporočila na podlagi regionalnih kulinaričnih tradicij. Restavracijska veriga Haidilao je šla še dlje in odprla prvo UI-restavracijo s popolnoma robotsko strežbo. V EU so personalizirani prehranski sistemi šele v povojih, a imajo velik potencial v povezavi z lokalnimi kratkimi dobavnimi verigami in javnimi prehranskimi shemami.
Transparentnost in sledljivost
Alibaba v sodelovanju z Mengniu uporablja UI in blockchain za spremljanje dobavne verige mlečnih izdelkov. Test sledenja izvora paketa mang je z UI trajal 2,2 sekunde, v primerjavi s skoraj tednom dni pri tradicionalnih metodah. V EU se podobne rešitve razvijajo v okviru EU Blockchain Observatory in zakonodaje o digitalni sledljivosti hrane. V Sloveniji je področje še v zgodnji fazi razvoja, a lahko črpa dobre prakse iz kitajskih izkušenj.
Kitajska UI-strategija v prehranskem sistemu kaže, da je mogoče hkrati doseči več ciljev SKP:
- Okoljski steber: manjši okoljski odtis z optimizacijo rabe virov.
- Gospodarski steber: višja produktivnost in večja dodana vrednost proizvodov.
- Družbeni steber: večja prehranska varnost in dostopnost zdrave hrane.
EU in Slovenija imata že oblikovane strateške okvire, vendar kitajski primer opozarja, da je ključ v povezovanju tehnologije, politike in trga ter v hitri implementaciji.
LP, Blaž