Če mislite, da je ekološko kmetijstvo sinonim za motiko in ročno delo, razmislite znova. V nizozemskem Lelystadu se je 3. 6. 2025 odvijal dogodek, ki je postavil povsem nove mejnike v razvoju trajnostne pridelave – BioVelddag 2025. Ta strokovni sejem in demonstracijski dan je ponovno združil več kot tisoč kmetov, raziskovalcev in razvijalcev z vse Evrope, ki so prišli pogledat, kaj prinašajo najnovejši dosežki na področju robotike, avtomatizacije in nekemičnega zatiranja plevela.

Največ pozornosti je požela predstavitev naprednih robotskih sistemov, ki brez kapljice herbicida in brez enega samega prekopanega sloja tal učinkovito uničujejo plevel. Mehansko, z laserjem ali celo z visokotlačnimi curki vroče vode. In to vse pred očmi več sto strokovnjakov in radovednežev, ki so se zbrali ob robu poskusnih polj. Nič čudnega, da je bila ravno ta predstavitev ponovno najodmevnejši del programa.

Letos ni šlo več zgolj za prototipe šlo je za preizkušene in izboljšane tehnologije, ki že delujejo na kmetijah. Od avtonomnih robov z vizualnimi algoritmi do laserskih robotov, kot je TOR, ki je mehanske prijemalke nadomestil z lasersko natančnostjo. V ospredju je bilo jasno sporočilo: ekološko kmetijstvo ne pomeni vrnitve v preteklost, temveč skok v visoko tehnološko prihodnost.

Robotski napad na plevel
Obiskovalci so si lahko ogledali najnovejše robote za pletje in okopavanje, vključno z električnimi roboti, roboti z laserskimi žarki in tudi z napravami, ki plevel uničujejo s curki vroče vode. Še posebej zanimiva je bila rastoča skupina tehnologij, ki za uničevanje plevela uporabljajo lasersko tehnologijo teh sistemov je bilo kar 4. Skupna značilnost vseh je, da ne prekopavajo tal, kar bistveno prispeva k ohranjanju talne strukture in mikrobiološke aktivnosti.

Vročina proti plevelu: TiefGrün
Inovativna nemška naprava TiefGrün je premierno predstavljena na Nizozemskem. Gre za robotski sistem, ki s pomočjo visokotlačnih curkov skoraj 100 °C vroče vode zelo natančno cilja plevel v vrstah trenutno v rdeči pesi in korenju. Posebnost sistema je hlajenje pridelka s hladno vodo, ki poteka istočasno, s čimer se prepreči toplotna poškodba. Hitrost vožnje znaša 2 km/h, cena stroja pa je približno 125.000 €.

Laserji nova generacija brezstičnega zatiranja plevela
Med najbolj opaženimi napravami so bil laserski sistemi:

• Tor Laser Weeder (Trabotyx) Natančen laserski robot za mehansko zatiranje plevela v korenčku, rdeči pesi in čebulnicah. Zazna plevel že od 2 mm naprej in ga uniči z modrimi diodnimi laserji, brez poškodb gojene rastline. Vsaka laserska enota zmore uničiti do 5 plevelov na sekundo. Delovna širina modela TOR Pro znaša 3 metre, hektar površine pa obdeluje približno 6,5 ur. Napaja se z baterijo, ki jo je možno hitro zamenjati, dodatno pa omogoča tudi solarno podporo. Skupna teža stroja je nizka, kar zmanjšuje zbitost tal. Cena znaša od 299.000 €, z letnim vzdrževanjem okoli 21.000 €.
• Earth Rover (Velika Britanija): natančen laserski robot za zelje, solato, korenje in čebulo. Zmore uničiti do 60 plevelov na sekundo, zazna plevel velikosti od 1 mm naprej. Polni se lahko tudi s pomočjo sončnih celic. Tehta le 400 kg in obdeluje hektar v 4,5 urah. Cena znaša 175.000–200.000 €.
• LaserWeeder G2 (Carbon Robotics, ZDA): modularno zasnovan sistem, ki je na voljo v delovnih širinah od 2 do 18,3 metra.
• Escarda Duo v kombinaciji z avtonomnim robotom AgXeed: zazna plevel od 3 mm naprej (sladkorna pesa, čebula, paradižnik, korenje…). Algoritmi za por, špinačo, rukolo in šparglje so v razvoju. Delovna širina znaša do 2,4 m, cena pa približno 100.000 €.

Avtonomija in elektrifikacija
Med stroji, ki jih poganja elektrika ali delujejo povsem avtonomno, so izstopali naslednji:

• Maverick (Odd.Bot): avtonomni robot, ki mehansko izpuli do dva plevela na sekundo na grebenih, ravnih površinah in gredah širine 1,5–2,25 m. storilnost pa je 1 ha/16 ur, osnovna cena znaša 100.000 €.
• E-Vario Weeder (Lauwen Agro Engineering): lahek, modularen električni okopalnik s kamerami in upravljanjem prek tablice. Dobavlja ga podjetje Mechan.
• Robot Weeder ARW-606 (Andela Techniek & Innovatie): 4,5 m širok, s šestimi električnimi enotami za kontaktno uničevanje plevela v vrstah. Cena znaša 500.000 €, širše različice pa do 800.000 €.
• Electro Weeder AEW-180 istega podjetja: 9 m široka traktorska naprava za medvrstno električno termično zatiranje plevela. Osnovna cena je 75.000 €.
• HAR-e (Fieldworkers): avtonomni robot večinoma uprabljen za čebulo, pogon izključno na sončno energijo, 24/7 delovanje, nizka teža (1.500 kg), širina 1,5–4,5 m. Cena: 75.000 €.
• Preprosta električna motika (De Blije Tuinder): ciljno razvita za zelenjadarje in male poljedelce, začetna cena 17.000 €, z dodatki do 20.000 €.

Poleg praktičnih demonstracij so obiskovalci lahko prisluhnili tudi strokovnim predavanjem organizacij, kot so Agrifirm, Louis Bolk Institute in Skal. Teme so vključevale prakso ekološke zakonodaje in načrte za pospešitev razvoja ekološkega kmetijstva z sodobnimi, robotskimi in inovativnimi rešitvami, saj ekološko kmetijstvo brez sodobnih tehnologij v prihodnosti ne more obstajti. Dogodek je (znova) dokazal, da je prihodnost zatiranja plevela natančno mehanska, laserska, električna, robotska in digitalno podprta. Poudarek na nekemičnih, tal-prijaznih in avtonomnih rešitvah prinaša nove možnosti predvsem za ekološko pridelavo in kmetije, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile in potrebo po večji natančnosti. Tehnologija je tu izziv ostaja v njeni dostopnosti in smiselni integraciji v različne pridelovalne sisteme.

Generalni direktor pod vtisom

Generalni direktor ministrstva za kmetijstvo, ribištvo, prehransko varnost in naravo (LVVN), eden najvišjih uradnikov v nizozemskem kmetijskem sistemu, ki usmerja kmetijsko politiko, svetuje ministru ter vzdržuje stike z deležniki, je bil na dogodku prisoten osebno. Zanimalo ga je, kako inovacije v kmetijstvu prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti.

Van den Berg je bil vidno navdušen. Poudaril je:

Ekološki sektor je gonilo številnih inovacij v kmetijstvu. Umetna inteligenca, droni, odporni pridelovalni sistemi in odporne sorte krompirja so čudoviti primeri. Za težave, s katerimi se soočamo v kmetijstvu, so to ključni deli rešitve. Lepo je videti tudi povezovanje med konvencionalnim in ekološkim pristopom skupaj iščemo rešitve.

Vir: KLIK

LP, Blaž