Za prihodnost kmetijstva si prizadevam za pristop, ki ga vidimo tudi na najnaprednejših raziskovalnih ustanovah po svetu: najnovejše tehnologije morajo najprej skozi praktično preverjanje na raziskovalnih inštitutih in po možnosti tudi na partnerskih (demonstracijskih) kmetijah. Tam se v sodelovanju s pridelovalci oblikujejo skupni poskusniški protokoli, ki so prilagojeni dejanskim potrebam pridelave. Rezultati dobri in slabi se nato neodvisno, nepristransko in celovito predstavijo celotnemu sektorju, ki lahko na tej osnovi sprejema premišljene odločitve o uvajanju novih rešitev.

Kako takšen pristop uresničujejo v praksi, lepo ponazarja primer Univerze Cornell v Portlandu v zvezni državi New York, kjer so svojo poskusno infrastrukturo spremenili v pravo t.i. živo laboratorijsko kmetijo prihodnosti

Na raziskovalni postaji Cornell Lake Erie Research and Extension Laboratory (CLEREL) so vinograde spremenili v središče razvoja in preizkušanja natančnega, avtonomnega in trajnostnega vinogradništva. Vodja laboratorija Terry Bates pojasnjuje, da je preteklost temeljila na pristopu »ena rešitev za vse«, danes pa tehnologije, kot so talni in senzorji postavljeni med mladikami ter prostorsko kartiranje, omogočajo, da se razlike znotraj vinograda obravnavajo natančno tam, kjer nastanejo.

Ključno orodje njihovega pristopa je brezplačna spletna platforma MyEV (Efficient Vineyard), ki jo je Bates razvil skupaj s programerjem Nickom Gunnerjem. Ta pridelovalcem omogoča, da zberejo in očistijo podatke iz senzorjev, jih vizualizirajo in pretvorijo v predpisne zemljevide za ciljno gnojenje, obrezovanje ali redčenje pridelka. S tem se tradicionalne naloge iz ugibanja premaknejo na raven odločanja, ki temelji na podatkih.

Tehnologija pa gre še dlje: po aprilski pozebi so raziskovalci z MyEV in mobilno aplikacijo za kartiranje natančno ocenili poškodbe in napovedali število grozdov, kar je omogočilo redčenje pridelka s spremenljivo intenzivnostjo in vzpostavitev ravnovesja v vinogradih. Tudi mehanski obiralniki zdaj samodejno prilagajajo intenzivnost tresenja po posameznih delih vinograda, kar optimizira kakovost pridelka in prihodnje donose.

Ker zimska rez predstavlja več kot četrtino vseh stroškov pridelave, se multidisciplinarna ekipa Cornellovega laboratorija loteva tudi razvoja avtonomnih nosilcev orodij in robotskih rezalnih rok, ki bi lahko to zahtevno opravilo avtomatizirali.

Na področju robotike in umetne inteligence profesor Yu Jiang razvija robote PhytoPatholoBot, ki patruljirajo vinograde, zbirajo visokoločljive fiziološke podatke in omogočajo sprejemanje odločitev naslednji dan. Ta robot lahko v skoraj realnem času in z natančnostjo izkušenih ljudi zaznava bolezni vinske trte. Robot samostojno vozi med vrstami trt, zajema slike krošenj in z uporabo umetne inteligence prepoznava znake bolezni. Podatke kombinira z satelitskimi posnetki NASA, GPS in spektroskopskimi analizami, da določi vrsto bolezni, lokacijo in resnost okužb. Rezultati omogočajo ciljno uporabo sredstev, zmanjšujejo uporabo močnih fungicidov in upočasnjujejo razvoj odpornosti. Poleg tega robot zmanjšuje potrebo po delovni sili – delo, ki ga je prej opravljalo več ljudi, zdaj opravi ena naprava. Tehnologija je prenosljiva tudi na druge kulture, kot so jablane, in odpira nove poti za natančno varstvo rastlin v trajnostnem kmetijstvu.

Vizija je komercializacija roja tovrstnih avtonomnih vozil, ki se premikajo po vinogradu in zbirajo zelo podrobne podatke o rastlinah do te mere, da lahko analizirajo vsako trto in celo vsak posamezen list posebej.

Pomemben korak naprej prinaša tudi hiperspektralno slikanje, ki ga vodi Katie Gold tehnologija, ki zazna bolezni še pred pojavom simptomov, in to brez poseganja v rastline. Najnovejši leti z NASA-inim sistemom AVIRIS-3 omogočajo podrobne zemljevide kemijske sestave krošnje, stanja vode in tveganja za bolezni.

Da bi zmanjšali uporabo herbicidov in motenje tal, Lynn Sosnoskie raziskuje robotske električne odstranjevalce plevela in škropilnike, vodene z računalniškim vidom, ki plevel natančno odstranjujejo ali zavirajo z minimalnim vplivom na okolje.

Vse te tehnologije od kartiranja pozebe in redčenja pridelka z različno intenzivnostjo do avtonomnih robotov, zgodnjega odkrivanja bolezni in natančnega zatiranja plevela Cornell uporablja v realnih pogojih pridelave, da bi preveril, kako delujejo v praksi, ter njihove učinke objektivno predstavil pridelovalcem.

»Kmetijska tehnologija se razvija zelo hitro in ima ogromen potencial za preobrazbo vinogradništva v New Yorku in širše,« pravi Bates. »Toda izbira prave tehnologije za posamezno kmetijo je lahko zahtevna in draga. Zato sta vinograd CLEREL Tech in platforma MyEV namenjena temu, da tehnologije preizkusimo v realnih razmerah in rezultate delimo z uporabniki.«

Točno tak pristop znanstveno preverjanje tehnologij v realnih pogojih, sodelovanje s pridelovalci ter odprta in celovita predstavitev rezultatov je tudi vizija, ki si jo želimo uresničiti pri nas.

Sončne elektrarne kot nov vir prihodka za vinogradnike

Cornell poroča, da so sončni paneli lahko dodaten vir prihodka za vinograde. Po besedah raziskovalcev lahko vinogradniki izkoristijo površine med ali nad vrstami trt za namestitev fotovoltačnih sistemov in proizvajajo električno energijo, ki jo lahko:

• uporabijo za lastne potrebe (npr. napajanje senzorjev, napajanje sistemov za namakanje, logistiko, hladilnice)
• ali pa odvečno energijo prodajo nazaj v omrežje kot dodatni vir prihodka

Takšna integracija povečuje ekonomsko vzdržnost vinogradov: ne gre le za sadno pridelavo, temveč za pametno upravljanje zemljišč kot celote, ki vključuje tudi energijo.Vključevanje sončnih panelov v vinograde je še posebej privlačno v regijah z visokim sončnim potencialom in stabilno podporo za obnovljive vire energije. Prav tako se odpirajo inovativne možnosti, kot so agrofotovoltaika, kjer rastline in solarne instalacije koeksistirajo in se medsebojno dopolnjujejo (npr. paneli dvignjeni nad vrstami, da omogočajo rastline spodaj). Vir glede agrovoltajike in vinogradništva TUKAJ.

Vir: KLIK

LP; Blaž