Na prvi pogled deluje današnji naslov bloga kot iz znanstvenofantastičnega filma. Čebela v zraku, ki ne leti po svojem občutku, ampak sledi ukazom umetne inteligence. A to ni več fikcija (že dolgo ne), ampak je realnost iz laboratorijev (Pekinškega tehnološkega inštituta), kjer so raziskovalci predstavili najlažji možganski krmilnik za žuželke na svetu, težak le 74 miligramov.

Gre za tehnološki preboj, ki prestopa mejo med biologijo in robotiko in odpira novo poglavje biorobotike. Ultra lahka naprava je pritrjena na hrbet čebele in s tremi mikroskopskimi iglami neposredno povezana z njenimi možgani. Z usmerjenimi elektronskimi impulzi lahko sistem čebeli ukaže, naj se obrne v levo ali desno, naj napreduje ali se umakne, in to z neverjetno natančnostjo, ki je do pred kratkim bila fikcija ali nekaj, kja še dolgo ne bo mogoče.

V nadzorovanem okolju so čebele izvajale ukaze z 90 % uspešnostjo. Ključ do uspeha je tudi v materialih krmilnik je natisnjen na prožno polimerno folijo, ki je tako tanka kot čebelja krila. Tako čebela še vedno lahko leti naravno, brez občutnega motenja ravnotežja.

Kaj to pomeni za prihodnost?
Zaenkrat te čebele še niso povsem samostojne, energijo dobivajo preko napajalnih kablov. A ko (ne če) bodo raziskovalci uspeli integrirati mikro baterije ali brezžično napajanje, bomo priča popolnoma delujočim “kiborškim čebelam”. In njihov potencial ni majhen:

• iskanje preživelih v nesrečah (npr. zasutih pod ruševinami),
• vohunske misije, kjer je klasična tehnologija preveč opazna,
• ali pa v distopični različici prihodnosti zbiranje podatkov brez vedenja posameznikov.

V resnici pa nič novega 
Če se ti vse to zdi ekstremno moderno in futuristično žal ni tako. Že leta 2017 so raziskovalci iz ameriškega inštituta Draper v sodelovanju z biološkim laboratorijem Howard Hughes razvili sistem za nadzorovanje kačjih pastirjev, ki so jih poimenovali DragonflEye.

Vir: KLIK

Ti “kiborg droni” združujejo živo telo kačjega pastirja s tehnologijo, saj so mu raziskovalci pritrdili miniaturno napravo s sončno celico, senzorji in navigacijskim sistemom, ob tem pa so s pomočjo t. i. optogenetike, kjer svetlobni impulzi aktivirajo izbrane nevrone, omogočili, da se kačji pastir odziva na usmerjene ukaze brez klasičnega fizičnega nadzora. Namen takšnega sistema je raziskovanje težko dostopnih okolij, kjer običajni droni odpovedo na primer v gosti vegetaciji, zaprtih prostorih ali med ljudmi in to na diskreten in natančen način. Že leta 2017 so raziskovalci predvideli uporabo te tehnologije za nadzor okolja, iskanje preživelih in vohunske naloge.

Etika na preizkušnji
Takšne tehnologije ne sprožajo le navdušenja. Pojavljajo se resna etična vprašanja:

• Ali imamo pravico posegati v živalsko vedenje na tako neposreden način?
• Kje je meja med “uporabo” in “izkoriščanjem” živih bitij za tehnološke namene?
• In kdo bo nadzoroval, kaj s temi kiborškimi agenti sploh počnemo?

V času, ko se svet sooča z izumiranjem opraševalcev in razpravo o umetni inteligenci, bi si težko izmislili bolj simboličen projekt, čebela, ki jo vodi stroj.

Vprašanje za razmislek: Če lahko čebelo nadzorujemo z impulzi, kako dolgo bo, preden bo podobna tehnologija prispela še dlje?

Vir: KLIK

LP, Blaž