Pridelovanje zelenjave v zaprtih prostorih je v razvitih in malo manj razvitih državah v porastu, saj takšen način gojenja zelenjave (v rastlinjakih) zagotavlja zmanjšano uporabo osnovnih surovin (voda, FFS in gnojila).
V današnjem blogu pa bom izpostavil, da strokovno pravilna pridelava v rastlinjakih omogoča učinkovitejšo rabo osnovnih resursov ter s tem omogoča manjša okoljska tveganja, ki jih do določene mere povzroča nestrokovno kmetovanje.
Ali ste vedeli, da za vzgojo 1 kg paradižnika, ki raste na polju, porabimo 60 l vode, medtem ko za pridelavo 1 kg paradižnika gojenega v rastlinjaku na hidroponski način porabimo le 15 litrov? Ker pa se hidroponska tehnologija vedno izpopolnjuje, lahko teh 15 l vode pri uporabi najsodobnejše hidroponike in visoko tehnološkega steklenjaka zmanjšamo na neverjetnih 4 l vode za 1 kg pridelanega paradižnika. Zmanjšanje (93 %) vode na kilogram pridelanega paradižnika lahko dosežemo le z določenim nivojem strokovnega znanja, sodobno senzoriko (vlaga v rastlini in substratu) in ponovno uporabo (recikliranje) vode.
Da bi povečali ozaveščanje o pomenu zmanjšanja porabe vode pri pridelavi zelenjave (v tem primeru pri paradižniku) sta se dve zelo znani in napredni nizozemski podjetji (Priva in Grodan) odločili, da objavita skupno publikacijo o smernicah dobrih praks za upravljanje vode v rastlinjakih. V publikaciji je zapisan pomen recikliranja deževnice, kar omogoča velike prihranke vode kot tudi gnojil. Korak k izboljšanju trajnostne pridelave je optimizacija rasti gojenih rastlin, ki pa jo je mogoče doseči na več načinov, med drugim tudi z uporabo deževnice, ki si jo moramo predstavljati kot osnovno surovino in ne kot odpadek. Nov termin, ki ga pri tem uporabljajo tuji strokovnjaki, se imenuje precizno gojenje za doseganje več pridelka na kapljico vode ali skrajšano v angleščini: More crop per drop.
Letošnja tema svetovnega dneva voda ZN je odpadna voda. ZN poudarjajo, da moramo začeti razmišljati o odpadni vodi kot o surovini in ne kot o nepotrebnem odpadku.
Pri gojenju rastlin v sodobnih rastlinjakih se tega zavedamo že dlje časa, saj se vsa odpadna voda uporablja za namakanje gojenih rastlin. To je pomembno tudi z vidika in trenda pomanjkanja vod, tudi na tistih področjih, kjer do sedaj tega nismo bili vajeni.
Poudaril bi, da je sodobno kmetijstvo okolju prijazno, trajnostno in zeleno … potrebna je samo pravilna implementacija teh tehnologij v naš agroklimatski prostor. Upam, da bomo v ta namen v Sloveniji čimprej odbili prepotreben vrtnarski center z demonstracijsko-raziskovalnim rastlinjakom, ki ga tako država, prebivalci in stroka nujno potrebujemo.
Na spodnji povezavi dostop do:
SMERNIC DOBRIH PRAKS ZA UPRAVLJANJE VODE V RASTLINJAKIH
LP, Blaž