Prebivalstvo na našem planetu se veča, napovedi kažejo, da bomo imeli do leta 2050 že 9 milijard ljudi. Po poročanju FAO moramo do leta 2050 povečati proizvodnjo vse hrane za 60 %, če želimo nahraniti vseh 6 milijard lačnih ust. Problem pa nastane, ker ne moremo povečati klasičnih obdelovalnih površin (njiv), kjer bi to hrano lahko na klasičen način tudi gojili, zato obstaja samo ena možnost in to je pridelava hrane na sodoben način oz. povečanje pridelka na pridelovalno enoto. Kmetije morajo postati bolj učinkoviti in to se lahko zgodi samo z implementacijo novih sodobnih tehnologij.
Kmetijska industrija je že danes zelo odvisna od tehnologije in ne kaže počasnega napredka v povečanju pridelka. Tako že danes precizno kmetijstvo kmetom pomaga pri odločitvah kje, kdaj in kaj posaditi, da bi dosegli maksimalne hektarske donose, kar pred 10 leti še ni bilo razvito. Naslednji korak je, da se iz preciznega kmetijstva, ki ga med drugim spodbuja tudi današnja kmetijska politika premaknemo v »napovedano kmetijstvo«, katerega glavno gonilo bodo velike podatkovne baze.
Precizno kmetijstvo:
Precizno kmetijstvo omogoča spremljanje in mapiranje pridelkov, dostop do »real time« podatkov v zemlji preko nameščenih senzorjev, GPS sledenje (in ponekod upravljanje) kmetijskih strojev kar poveča samo natančnost določenih kmetijskih opravil (setev, sajenje, škropljenje …) in zmanjšuje utrujenost delavcev. Tako pridelane pridelke kasneje enako natančno tudi poberemo, s čimer si zmanjšamo čas opravila in s tem povezane stroške.
Preko mapiranja kmetijskih površin smo že danes sposobni spremljati pridelek in vsebnost vlage v tleh, v kombinaciji z GPS tehnologijo lahko te podatke izkoristimo npr. pri setvi, tako sejemo določene sorte na tla, ki so za njih najbolj optimalna, s čimer zmanjšamo kasnejši stresni potencial, ki bi ga rastlina v nasprotnem primeru lahko doživela (suša, moča). Večina teh podatkov se lahko spremlja preko pametnih telefonov, ki pridelovalcem omogočajo, da se lažje in hitreje odločijo za določene ukrepe (čas setve, zalivanja, škropljenja …).
Iz t. i. preciznih orodji, ki so danes na voljo, lahko pridelovalci zmanjšajo količino odpadkov, povečajo donose, izboljšajo ekonomsko učinkovitost, optimizirajo pridelovalne procese.
Napovedovalno kmetijstvo:
Tehnike, ki se uporabljajo v preciznem kmetijstvu, ne povečujejo samo učinkovitosti, ampak proizvajalcem omogočajo tudi načrtovanje proizvodnje v večjih obsegih. Npr. tehnologija gnojenja, sajenja, ki drži samo za eno mikro območje, ne velja pa tudi za drugo mikro območje, zato je tam potrebno uporabiti druge tehnologije, da bi dosegli enako kvaliteto in kvantiteto pridelka. Zgodovinsko se takšni podatki sicer prenašajo iz roda v rod, preko osebnega znanja. Napovedano kmetijstvo pa zmanjšuje potrebe po takem ustnem prenašanju informacij in nam ponuja bolj znanstvene odgovore na vprašanja, zakaj na nekaterih območjih naši predniki niso gojili določene kulture in kaj bi na teh istih površinah bilo najbolj optimalno posaditi ‒ sejati danes. Precizno kmetijstvo v povezavi z napovedovalnim kmetijstvom preko satelitskih posnetkov omogoča vodenje, spremljanje in mapiranje pridelka in nam daje dostop do »živih« podatkov o različnih vsebnostih v tleh, ti pa se lahko kar med obdelovanjem prenesejo v traktor oz. kmetijsko mehanizacijo, ki na podlagi teh podatkov opravi precizno delo (osnovno gnojenje, dognojevanje, zatiranje ciljnih plevelov, bolezni in škodljivcev …).
Velike količine podatkov:
Ker se pri preciznem kmetijstvu zbirajo velike količine podatkov, se ti podatki uporabljajo za napovedovanje trendov. Velike količine podatkov imajo velik potencial za napovedovanje kmetijske proizvodnje na veliki skali. Vendar pa se morajo prej rešiti vsa pravna in regulativna vprašanja, ki so povezana s tem. Medtem ko bo imelo veliko pridelovalcev korist od skupnih podatkov, pa bodo po vsej verjetnosti podjetja, ki so že danes v tem naprednem trendu kmetovanja, svoje podatke držale zase, kakor dolgo bo to mogoče.
Primer:
Monsanto je v letu 2013 povzel vse glavne novice (članke) v vezi s pridelki v povezavi s podnebjem (toča, suša, preveč padavin …). Zaposlili so ljudi, ki so prej delali pri Googlu in naredili spletno storitev, v katero so ljudje vpisovali, pred katerim tipom vremena se želijo zavarovati. Na podlagi velike količine podatkov so jim v nekaj sekundah poslali ponudbo, ki je zajemala klimatske razmere njihovih lokacij. Sprva so ponujali storitev za vse, kasneje pa so se osredotočili samo kmetijstvo.
Droni – brezpilotna letala:
Tudi droni bodo pripomogli k dopolnjevanju velikih podatkovnih baz v kmetijski panogi. Droni bodo svoje zbiranje podatkov in druga opravila opravljali povsem avtonomno po naprej zastavljenem urniku, ne da bi se dejansko vozili po njivah. Droni bodo (nekaj že danes) lahko pridobivali velike količine različni podatkov, ki jih bomo potrebovali pri preciznem in napovedovalnem kmetijstvu, sejali različne kulture, in celo prinašali nadomestne dele za traktorje oz. kmetijsko mehanizacijo, ki se je pokvarila na njivi, prinašali malico, čuvali črede, lahko jih bomo poslali na oddaljen del kmetije oz. parcele, da preverijo, če se na njem da delati, medtem pa bomo mi opravljali drugo delo. Droni lahko korenito spremenijo današnje kmetijstvo v smislu zmanjšanja uporabe FFS, natančnosti in ekonomske učinkovitosti kmetijske proizvodnje.
Vlaganje – financiranje
Vlaganje v kmetijstvo in v nove tehnologije se povečuje, sploh s področja tveganega kapitala. Številni podjetniki, ki se prej niso nikoli ukvarjali ali kakorkoli bili povezani s kmetijstvom oz. pridelovanjem hrane, se danes na veliko trudijo svoj denar vložiti v kmetijstvo. Večini to dobro uspeva, donosi pa se na letni ravni večajo.
Viri: osebno razmišljanje, različne spletne strani in forumi
Lp, Blaž