Kot smo že velikokrat slišali se pričakuje, da bi naj bilo do leta 2050 na svetu 10 milijard ljudi. Dejstvo, ki je pri tem neizpodbitjo je, da bo bodo vsi tile ljudje jedli. Če hrane ne bomo pridelovali na trajnosten način se nam ne piše dobro ali za zgoraj omenjene predikcije nujno potrebujemo t.i. zeleno revolucijo?

Zelo mi je všeč spodnji video, ki zelo dobro povzame ravno to.

Nizozemski center za eko-fenotipizacijo rastlin (NPEC) je odličen primer, kako lahko napredne raziskave in tehnologija prinesejo konkretne rešitve. NPEC znanstvenikom in podjetjem omogoča dostop do vrhunskih orodij za fenotipizacijo rastlin, s čimer odkrivajo skrivnosti genetike in njen vpliv na okolje ter rastline. Takšne inovacije so ključne za zagotavljanje prehranske varnosti v prihodnosti in ublažitev podnebnih sprememb.

Kot povedano v videu lahko kot primer vzamamo vzgojo paradižnikov. Če jih gojimo na njivi, lahko pričakujemo pridelek velikosti 4 kg/m2. V sodobnem rastlinjaku pa ta številka poskoči na kar 80 kg/m2, pri čemer porabimo 4x manj vode! To so rezultati, ki jih lahko dosežemo z uporabo najsodobnejše tehnologije in naprednih metod pridelave. Da bi zagotovili svetlo prihodnost za naš planet in nahranili rastočo populacijo, moramo vlagati v znanje in tehnologijo že danes. Iniciative, kot je NPEC, so vodilne v tem prizadevanju in predstavljajo pot naprej v boju proti podnebnim spremembam. Podprimo raziskave in inovacije v kmetijstvu, izobražujmo prihodnje generacije agronomov in pridelovalcev ter vlagajmo v trajnostne tehnologije. Le tako bomo lahko zagotovili, da bo prihodnost hrane svetla in trajnostna za vse. Naj bo prihodnost prehrane trajnostna in inovativna.

LP, Blaž