Po napovedi ruskega združenja pridelovalcev zelenjave v rastlinjakih bodo letos pridelovalci v ruskih rastlinjakih pridelali rekordne količine sveže zelenjave. Rekord je zgodovinski, kajti do letošnje sezone v Rusiji še niso pridelali toliko zelenjave. V lanskem letu so v vseh rastlinjakih v Rusiji pridelali  922 000 ton sveže zelenjave, za letošnje leto pa državna statistična služba napoveduje rekordnih 1,1 milijona ton sveže pridelane zelenjave. Rusko ministrstvo za kmetijstvo poroča, da je do 26. 9. 2018 bruto proizvodnja znašala 713 600 ton, kar je za 21 % več kot v enakem obdobju lani. Če segmentiramo zelenjadarsko pridelavo v letošnjem letu, dobimo naslednje številke:

• 450000 ton solatnih kumaric (+ 12,8 % napram letu 2017)
• 243700 ton paradižnika (+ 33,3 % napram letu 2017)
• 11200 ton ostala zelenjava (+ 19,1 % napram letu 2017)

Produktivnost v zelenjadarskem sektorju se je povečala predvsem zaradi gradnje novih, sodobnih rastlinjakov, ki so jih začeli graditi v letih 2016 in 2017, v letošnjem letu pa so dosegli svoje polne zmogljivosti. V Rusiji se od leta 2013 vsako leto na novo postavi/zgradi 200 ha sodobnih rastlinjakov, na ta račun se letno nadomesti med 50‒60 ha zastarelih rastlinjakov, kar obenem povečuje tudi zmožnost celoletne pridelave. Delež novih/sodobnih rastlinjakov, ki imajo možnost celoletne pridelave zelenjave, se je v lanskem letu povečal za 12 %, v letošnjem letu pa se načrtuje povečanje teh rastlinjakov za neverjetnih 300 ha. Gradnja velikih kompleksov »mega rastlinjakov« se je močno povečala predvsem v zadnjih treh letih, ko je država intenzivno podpirala tovrstne naložbe, saj sledijo izvajanju strategije povečanja samooskrbe Rusije. S tega naslova se je delež rastlinjakov, ki so potrebovali posodobitev ali niso bili več primerni za vzgojo zelenjave (zastarela tehnologija) in so čakali na rušitev, iz 70 % v treh letih zmanjšal na 52 %.

Državne spodbude po investiranju v rastlinjake danes kažejo dobre rezultate, saj je proizvodnja solatnih kumar v teh treh letih zrasla na raven da je zadostila celotnemu domačemu povpraševanju. Če pogledamo delež samooskrbe solatnih kumaric, ki je pred tremi leti znašal 65 %, je to odličen rezultat, sploh, če si predstavljamo, kako velika je ruska država in koliko kumaric pojedo Rusi …

Pri proizvodnji paradižnika so podatki prav tako impresivni, saj je samooskrba v letu 2013 s paradižnikom znašala 19 %, lansko leto (2017) pa se je delež samooskrbe s paradižnikom v Rusiji dvignil na 61 %.

Kljub vsemu pa se je tudi obseg uvoženih solatnih kumaric, paprike, jajčevca in paradižnika v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom povečal, vendar se je uvoz v zadnjih mesecih upočasnil in dosegel enake (skupne) vrednosti kot lani. Glavne izvozne destinacije ruskih pridelovalcev zelenjave še vedno ostajajo regije Donetsk in Lugansk v Ukrajini, manjše količine pa se izvažajo tudi v Kazahstan.

Investicije v sodobne rastlinjake so bile v zadnjih treh letih zelo zanimive za investitorje, saj so investitorji dobili velike državne podpore z možnostjo pridobitve ugodnih in z birokratskega vidika gledano enostavnih posojil. Kljub temu pa na ministrstvu nakazujejo, da se bo v bližnji prihodnosti (morda od leta 2019 naprej) državna podpora za izgradnjo sodobnih rastlinjakov zmanjšala in prerazporedila v druge kmetijske sektorje, kar bo botrovalo temu, da bodo nove investicije v sodobne rastlinjake manj investicijsko zanimive. Iz resornega ministrstva sporočajo, da se približujejo zasičenosti trga, saj pričakujejo, da se bodo naložbe v novogradnje rastlinjakov čez 3‒4 leta bistveno upočasnile. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da v Rusiji v tem trenutku še vedno ne pridelajo dovolj paradižnika, paprike in jajčevcev. Trenutno se vlaganja v izgradnjo rastlinjakov še nadaljujejo, saj iz Rosselhozbank sporočajo, da so odobrili več kot 42 mio € sredstev za izgradnjo projekta Donskaya Usadba z letno proizvodnjo zmogljivostjo 11500 ton solatnih kumar in paradižnika.

Vir: KLIK

LP, Blaž