FAO (Food and Agriculture Organization) – Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN je izdala zanimivo publikacijo z naslovom Uporaba geotermalne energije v kmetijsko/predelovalni industriji.
V poročilu navajajo, da Geotermalna energija in toplotna energija iz zemeljske sredice, ponuja edinstvene priložnosti za stroškovno učinkovite, trajnostne proizvodnje in predelavo hrane predvsem v državah v razvoju, kamor lahko (na žalost) štejemo tudi del slovenskega kmetijstva oz. nas v to skupino uvrščajo nekatere države.. 🙂 Tovrstna energija se lahko uporabi za sušenje živil, pasterizacijo mleka, ogrevanje objektov (hlevi, rastlinjaki in drugi objekti), proizvodnjo električne energije… Tukaj lahko izpostavim, da tovrstno energijo za ogrevanje svojih steklenjakov s pridom izkorišča podjetje Paradajz d.o.o. (Lušt).
Države v razvoju, ki imajo dober potencial izkoriščanja tovrstne toplotne/energije so predvsem Mehika, Indonezija, Filipini, Etiopija, Kenija, Romunijo in Makedonija.
Raziskave kažejo, da uporaba geotermalnega ogrevanja rastlinjakov zmanjšuje okužbe z glivicami in znižuje stroške za do 80 % (geotermalna toplota vs. kurilno olje). Medtem ko se nafta in plin dražijo je žarilna moč zemlje konstantna (po nekaterih ocenah ima jedro zemlje 42 milijonov MW oz. 6000 °C) in ne bo ugasnila/pojenjala še več milijard let. Geotermalno energijo je v kmetijstvu mogoče koristiti tudi v manjših okvirih in lahko bistveno prispeva k ustvarjanju dohodka, zagotavljanju zaposlovanja in izboljšanje varnosti živil in prehrane. Na svetu v tem trenutku 38 držav, uporablja geotermalno energijo neposredno v kmetijski proizvodnji, 24 držav pa jo izkorišča za proizvodnjo električne energije. Države kot so Islandija, Kostarika, Salvador, Kenija, Nova Zelandija in Filipini iz geotermalnih vrtin proizvajajo več kot 10 % vseh svojih potreb po električni energiji.
Zagonski stroški ostajajo glavna ovira za razvoj geotermalne energije v večjem obsegu, zaradi česar je še toliko bolj nujno, da vlade prevzamejo vodilno vlogo pri privabljanju naložb in ustvarjanje okolja, politike, ki podpirajo ta sektor in uporabo geotermalne energije v kmetijstvu kot tudi v gospodarstvu. Tako pridobljena električna energija se lahko prodajajo po nižji ceni, kljub večjim osnovnim (zagonskim) stroškom.
Različni projekti, opisani v poročilu FAO kažejo, da so vse ovire premagljive in da je naložbe v izgradnjo geotermalnih vrtin vredno raziskati v večjem prizadevanju, kaj lahko poveča trajnostni učinek tako v kmetijski kot drugih panogah. Poročilo kaže tudi, da obstajajo možnosti za neposredno rabo, ki ne zahtevajo raziskovanje in izkoriščanje ter z tem povezanim višjim stroškom zagona investicije. V Sloveniji imamo kar velik potencial izkoriščanja geotermalne energija in bi se tega problema morali lotiti bolj strokovno in resno, s tem bi gospodarstvu in kmetijstvu lahko ponudili boljše in konkurenčno okolje.
Poročilo dostopno TUKAJ.
Nekaj je na to temo napisanega tudi v STRATEGIJI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE O STRATEŠKIH USMERITVAH RAZVOJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN ŽIVILSTVA DO LETA 2020 Upam, da bomo v tem programskem obdobju naredili nekaj tudi na tem področju!
Zanimivo diplomsko delo na temo uporabe geotermalne energije v občini Moravske Toplice dostopno TUKAJ
LP, Blaž