Slišati rastline kako, kdaj in če potrebujejo vodo

Belgijska doktorska študentka Lidewei Vergeynst iz fakultete za biologijo Univerze v Gent-u raziskuje, kako si lahko razlagamo zvoke, ki jih ob pomanjkanju vode ustvarja (oddaja) rastlina. Lidewei je razvila metodo za analizo zvokov, ki jih proizvedejo rastline. Rastlinske zvoke zajema preko akustičnih senzorjev, ki jih pritrdi na rastline. Na ta način, lahko ugotovi, kako glasno rastlina »kliče« po vodi.

Če je temu res tako je to pomembna novica z vidika podnebnih sprememb, ki se (na žalost) že dogajajo in imajo predvsem negativen vpliv na kmetijsko panogo.

lisent

Meritve se izvajajo z akustičnim detektorjem pritrjenim na zunanji strani stebla ali vejah trajnih rastlin, ki zaznava zvoke znotraj rastline. Podobno to počnejo zdravniki s stetoskopom, ko nam poslušajo dihanje. V normalnih razmerah, rastline transpirirajo vodo preko listov, ki jo sesajo po cevnem sistemu (žilah), tako da je celotni vodni režim v podtlaku. To sesanje je podobno, kot če mi preko slamice srkamo vodo iz kozarca.

Voda vstopa v rastlino preko koreninah in teče skozi celice in po prostoru med celicami do ksilema. Ksilem so cevčice iz odmrlih celic, ki so medsebojno povezane po vsej višini rastline in služijo kot žile za pretok vode. Voda konča svojo pot v listih, kjer je del izhlapi v zrak – transpiracija. Drugi del vode prevzame produkte fotosinteze in jih odnese po rastlini. Ta del poteka z aktivnim transportom po floemu. Floem so žile sestavljene iz živih celic, ki opravljajo delo, da premikajo vodo po drevesu.

senzor za zvok na trti

Ko v rastlinah nastopi potreba po vodi lahko preko akustičnih senzorjev zaznamo (slišimo) hrup, ki ga ob tem rastlina oddaja. Ti hrupi so v bistvu neke vrste kliki. Vse prejšnje podobne raziskave so šle v smeri štetja teh klikov. Več kot so klikov slišali (zaznali), večja je bila potreba rastline po vodi. Problem je nastajal, da so te klike slišali tudi ko je rastlina že popolnoma propadla (se izsušila). Zaradi tega so v tovrstne raziskave raziskovalci začeli dvomiti.

Pri sedanji raziskavi, pa je študentka oz. po naše mlada raziskovalka Lidewei  Vergeyst naredila preboj, ker je podrobneje analiziral  te klike. Tako ugotavlja, da so ti kliki v bistvu različni in se medsebojno razlikujejo po sestavi zvočnih valovanj. Mentorica prof. dr. Kathy Steppe iz laboratorija za rastlinsko ekologijo iz Univerze Ghent, pričakuje, da bo ta metoda postala referenčna. Raziskavo financira FWO (Fonds Wetenschappelijk Onderzoek).

 

Z vidika podnebnih sprememb je to vsekakor zelo pomembna novica, saj bomo lahko s kombinacijo različnih senzorjev zaznali, kdaj rastlinam primanjkuje vode, količino tega manjka in celo koliko je vode v nekem trenutku v rastlinah. Tako bomo dobili povsem nov (boljši) vpogled v proces kroženja vode po rastlinah, ki je bistvenega pomena bi sedanjih vremenskih razmerah in prilagajanje na njih.

 

Vir: KLIK, KLIK2

Lp, Blaž