Šest družb se združuje v največji kmetijski poslovni oligopol

Velike kmetije vedno strmijo k temu, da bi bile še večje, ko pa govorimo o velikih kmetijskih podjetjih, pa je beseda veliko premajhna, pri njih se govori le o mega …

Šest kmetijskih velikanov se združuje v tri ločena podjetja, zaradi česar se upravičeno počutimo (potrošniki in kmeti) malce neprijetno, saj v tem trenutku nihče ne more pravilno oceniti, kako bo ta združitev vplivala na svetovni sistem pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov in hrane.

20. septembra 2016 so vodilni možje družb Bayer, Monsanto, DuPont, Dow Chemical in Syngenta zagovarjali svojo željo po t. i. mega združitvi s trditvami, da bi predlagane združitve povečale znanje in omogočile večjo učinkovitost njihovih podjetji, kar bi služilo predvsem kmetom in potrošnikom. Zagovor je potekal pred pravosodnim odborom ameriškega senata v Washingtonu, udeležili pa se ga niso le iz podjetja China National Chemical Corp. Poraja se vprašanje ali je ta t. i. povečana učinkovitost res pravi razlog za združitev, ali pa razlog tiči v želji po zmanjšani konkurenci in ustvarjanju »verujočih« potrošnikov, ki jim bodo sledili ne glede na vse. Kako bo ta mega združitev vplivala na temeljito reorganizacijo globalnega kmetijstva, pa je v tem trenutku težko napovedati.

• 20. julija sta se dva največja kemična proizvajalca iz ZDA (Dow Chemical in DuPont) dogovorila o združitvi, ki je vredna 59 milijard $. Dogovor mora sedaj potrditi le še ameriška agencija za varstvo konkurence.
• 22. avgusta je bilo kitajskemu državnemu podjetju – China National Chemical Corp dovoljeno, da nadaljuje svoj 42 milijard $ vreden prevzem Švicarskega podjetja Syngenta. Posel je zaradi ameriških poslovnih interesov pod drobnogledom, saj bo to največji (najdražji) nakup tujega podjetja v zgodovini Kitajske.
• 14. septembra je nemški farmacevtski in kemijski velikan – Bayer najavil novico o dogovoru za prevzem ameriškega podjetja Monsanto v višini 66 milijard $. Če bodo posel odobrili še regulatorji v ZDA, bi združitev ustvarila največjo svetovno podjetje na področju semenarstva in farmacije.

Konsolidacija zgoraj naštetih, šestih zelo konkurenčnih podjetij, v tri mega podjetja nikogar ne pusti ravnodušnega. Nekatere potrošnike skrbi, da bodo združitve privedle do nove ere kmetijstva, ki se odraža v sterilnih in močno tretiranih semenih, manj konkurence na trgu, večjih cenah osnovnih resursov (semena, mineralna gnojila, FFS) in večjo odvisnost od mednarodnih kooperacij.

Strah se kaže tudi v smislu, da bodo združena podjetja sedaj manj investirala v inovacije in nove –boljše tehnologije, semena in proizvode, saj na trgu enostavno ne bodo imela konkurence, po drugi strani pa bodo imela boljše možnosti za kartelne dogovore in manipulacijo, predvsem z manjšimi (družinskimi) kmetijami ali državami, kot je npr. Slovenija. Poraja pa se mi še eno vprašanje sodobne ekonomske vede. Kaj se dogaja, če na svetovnem trgu ne more obstati podjetje, kot je npr. Syngenta, in se mora za svojo rast združiti? Kako bodo potem vse manjše ali mini ekonomije preživele na tem vedno bolj enotnem svetovnem trgu? Po mojem ni naključje, da se 6 podjetji v istem letu združuje v 3, vprašanje pa je, kdaj bo nastopil čas (potreba), da se ta 3 podjetja združijo v 1.

Ko podobna vprašanja, ki sem jih navedel sam, postavite vodilnim v teh podjetjih, odgovorijo, da je to pač čas, ko se je potrebno obnašati poslovno in širiti svoja območja poslovanja, kot jih širijo tudi druga nekmetijska podjetja. Google, npr. vlaga v razvoj avtonomnega avtomobila – se iz internetnega podjetja širi v avtomobilsko panogo, Amazon pa vlaga v rakete. Vlaganje v kmetijsko panogo pa je bistvenega pomena in tukaj nočejo drugih konkurentov.

Ali se bo ta trend nadaljeval, bomo še videli. Za zdaj so združitve jasen znak, da gredo podjetja, ki vlagajo v visokotehnološko semenarstvo in FFS skozi težke čase, misleč, da je konsolidacija njihova rešitev.

Definicija: oligopol

Tržna struktura z majhnim štrevilom ponudnikov, ki so medsebojno soodvisni pri sprejemanju strateških odločitev, npr. odločitev glede cen, proizvodnje in kakovosti. V oligopolu se vsako podjetje zaveda, da bo njegovo vedenje na trgu znatno vplivalo na druge ponudnike in njihovo vedenje na trgu. Posledično vsako podjetje nujno upošteva možne reakcije drugih podjetij. V konkurenčnopravnih primerih se pojem pogosto uporablja za označevanje položajev, v katerih določeno število velikih ponudnikov skupaj obvladuje tržno strukturo, ostali (obrobni) akterji na trgu pa se zgolj prilagajajo njihovemu vedenju. V določenih primerih se lahko takšen položaj šteje za skupen prevladujoč položaj.

Vir: Internet

LP, Blaž