V zadnjih desetletjih smo postali navajeni uživati v svežem paradižniku, kumarah, jagodah in melonah skozi vse leto. Ta neprekinjen dostop do svežega sadja in zelenjave ni zgolj rezultat globalne trgovine, temveč tudi hitrega razcveta pridelave v rastlinjakih po vsem svetu. Po novi študiji, ki so jo izvedli raziskovalci na Univerzi v Københavnu se rastlinjaki zdaj raztezajo že na 1,3 milijona hektarjev Zemljinega površja, kar je skoraj trikrat več od prejšnjih ocen. Pridelava v rastlinjakih (plastenjakih in steklenjakih), je postala globalni fenomen. Medtem ko so se veliki grozdi rastlinjakov v Evropi in Severni Ameriki pojavili že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, so v državah globalnega juga začeli rasti šele dve desetletji kasneje. Danes globalni jug pokriva 2,7-krat večjo površino rastlinjakov kot globalni sever.
Kitajska: Velikan Med Rastlinjaki
Kitajska je daleč največji igralec na tem področju, saj predstavlja kar 60,4 % celotne površine rastlinjakov po svetu. Razcvet rastlinjakov v tej državi je tesno povezan z močnim gospodarskim razvojem in rastočo urbano populacijo, ki zahteva sveže sadje in zelenjavo. Kitajski kmetje, ki bi sicer težko financirali to obliko pridelave, prejemajo vladne subvencije in podporo, kar jim omogoča gradnjo rastlinjakov in učenje sodobnih tehnik pridelave zelenjavr. Razvoj tehnologije v zadnjih letih omogoča vzpostavitev vedno bolj pametnih in avtonomnih rastlinjakov. Umetna inteligenca (UI) igra ključno vlogo pri tej transformaciji, saj omogoča optimizacijo vseh vidikov pridelave. S pomočjo senzorjev, podatkovnih analiz in avtomatiziranih sistemov lahko sodobni rastlinjaki natančno spremljajo in nadzorujejo temperaturo, vlago, osvetlitev ter zalivanje.
Sodobni pametni rastlinjaki generirajo ogromne količine podatkov. Vsak rastlinjak lahko dnevno ustvari več gigabajtov podatkov, kar vključuje informacije o klimatskih pogojih, rasti rastlin, porabi vode in hranil ter zdravstvenem stanju pridelkov. Trenutno se ocenjuje, da povprečen pametni rastlinjak ustvari približno 1 terabajt podatkov na leto. V prihodnjih desetih letih naj bi se ta količina povečala na 10 terabajtov letno, saj bodo senzorji postali še bolj natančni in razširjeni.
Poleg UI v rastlinjakih pridobiva na pomenu tudi robotika. Avtonomni roboti že danes opravljajo številne naloge, ki so bile prej v domeni človeške delovne sile. Ti roboti lahko sadijo, obrezujejo, pobirajo pridelke in celo identificirajo ter odstranjujejo škodljivce. V prihodnosti bo uporaba robotike v rastlinjakih še naraščala, kar bo znatno zmanjšalo potrebo po človeški delovni sili.
Priložnosti in Izboljšave
Rastlinjaki ponujajo številne prednosti, zlasti v regijah s pomanjkanjem virov – vode. V nadzorovanih okoljih pridelava doseže višje, kvalitetnejše in bolj stabilne donose. To se doseže z učinkovitejšimi namakalnimi sistemi, bolj natančno odmerjanjem gnojil, ter izboljšano kontrolo kakovosti pridelkov. Navedeno predstavlja pomembno priložnost za lokalno prehransko varnost in zmanjšanje revščine v državah globalnega juga.
Temna Stran Pridelave v Rastlinjakih
Kljub očitnim prednostim pa pridelava v rastlinjakih prinaša tudi izzive in tveganja. Ena izmed največjih skrbi je prekomerno izkoriščanje vodnih virov, ki se dogaja v low tech rastlinjakih z tehnologijo vzgoje rastlin v tleh (nehidroponski sistemi). Takšni rastlinjaki (plastenjaki) in tehnologije vzgoje porabijo relativno veliko vode. Poleg tega pa starješi tipri rastlinjakov porabijo tudi veliko energije, ne smemo pa zanemariti niti plastično onesnaževanje, ki predstavlja resne okoljske težave. Delovne razmere v kmetijstvu so pogosto kritizirane, kar dodaja še en sloj kompleksnosti v razpravi o trajnostni pridelavi v rastlinjakih. V mnogih državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kjer se nahaja 70-80 % celotne površine rastlinjakov, primanjkuje ustrezne regulacije in nadzora. To je področje je potrebno nujno nasloviti za zagotavljanje trajnostnega razvoja tega sektorja. Za boljše razumevanje vpliva pridelave v rastlinjakih na okolje in družbo je potrebnih več raziskav. Pomembna vprašanja vključujejo vpliv pridelave na zmanjšanje revščine na podeželju, učinke na povpraševanje in kakovostne zahteve za sadje in zelenjavo ter posledice za porabo podtalnih virov, gnojil in kemikalij. Odgovori na ta vprašanja so ključni za zagotavljanje trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja v sektorju.
Razcvet pridelave v rastlinjakih je fenomen, ki prinaša ogromne priložnosti, a hkrati tudi velike izzive. Prodor umetne inteligence in robotike transformira ta sektor in prinaša še večje obete za prihodnost. Kot globalna skupnost moramo delovati premišljeno in odgovorno, da izkoristimo prednosti tega razvoja in hkrati minimiziramo njegove negativne posledice. S pravilno regulacijo, podporo in nadaljnjimi raziskavami lahko pametni rastlinjaki postanejo ključni element trajnostne prihodnosti kmetijstva.