Število rastlinjakov, ki vzgajajo rastline na hidroponski način v kontroliranih pogojih, kot je to trenutno najbolj popularno pri solati letno narašča. Glede na to se izboljšuje tudi sama učinkovitost takšne vzgoje rastlin.
Da bi se takšna pridelava lahko nadaljevala je v prihodnosti oz. vedno treba gledati na strošek proizvodnje po kilogramu ali na kakšno drugo enoto. Bistvo je da se ti stroški nižajo.
Dennis Wilmenth iz Kolumbijske Univerze predlaga, da je potrebno načrtovati nove rastlinjake, ki bodo lahko sledili tem smernicam. Tako predlaga, da se v nove rastlinjake pri načrtovanju v osnovi vključi in kasneje tudi inštalira lahka premikajoča platforma na katero so pripete lahki solarni paneli, skozi katere svetloba prehaja v notranjost a obenem zasenčuje pridelke, ki rastejo pod solarnimi sistemi. Na ta način je prostor bolje izkoriščen in kljub vsemu imamo dovolj svetlobe, ki jo potrebujemo za rast. Spodaj je skica tega sistema, kjer se vse lepo vidi.
Na spodnji sliki je prikazano tudi regalno oz. vertikalno gojenje rastlin, ki ga je možno inštalirati v take rastlinjake. Proizvodnja gre tukaj oz. v prihodnosti v popolno avtomatizacijo, ki je eden od kljunih elementom kako zmanjšati osnovne proizvodne stroške.
Vsekakor je namen postavitve novih rastlinjakov zmanjševanje proizvodnih stroškov gojenih rastlin in povečanje prehrambenih vrednosti gojenih rastlin. Neke štidije napovedujejo, da bomo do leta 2060 večino hrane pridelovali v zaprtih prostorih z kontrolirano atmosfero in svetlobo.
Tako se že sedaj lahko v proizvodnih tovarnah prideluje pšenica, ki jo žanjemo 3 krat v 365 dneh. To sicer še ni najbolj optimalna rešitev za prihodnost, saj se trenutno več raziskav posveča kako in s katero travo nadomestiti pšenico. Vemo, da določene vrste trav naredijo klas v obdobju 30 dneh, kar pomeni, da bi tako lahko želi 12 / letno. To pa je že veliko bolje in učinkoviteje. Poleg tovrstnih tovarn hrane bodo v prihodnosti stali še mlini in pekarne, ter bo vse povezano v celoten krog z popolno avtomatizacijo s pravim pomenom slogana od vil do vilic.
Nekaj podobnega (koliko zmorem) raziskujem tudi sam. Upam, da se bodo na tovrstne teme našla kakšna razvojna sredstva s katerimi bi lahko tovrstne ali podobne tehnologije preizkušali tudi za potrebe slovenskega pridelovalca.
Lep pozdrav,
Blaž