Primer in smer razvoja robotizacije v kmetijstvu

Da sta avtonomnost in robotizacija v kmetijski panogi vedno bolj prisotna, ni neka nova informacija, je pa res, da sta avtonomnost in robotizacija pri določenih panogah kmetijstva že skoraj stalnica, pri drugih pa to počasi postaja.

Živinorejsko področje kmetijstva je pri proizvodnji mleka pred 20 leti začelo z robotsko preobrazbo molže, temu se sedaj približuje rastlinska proizvodnja, predvsem vrtnarski segment pridelave v zavarovanih prostorih. GRoW robotski pobiralec paradižnika podjetja MetoMotion (predvidena komercialna prodaja je najavljena za začetek leta 2022) je v tem letu dosegel 90-% natančnost robotskega pobiranja paradižnika. Omenjen robot so nekaj let preskušali in posodabljali v De Ruiter Experience Centru. Kot kaže bomo robotski prehod vrtnarske panoge, dosegli veliko prej kot v 20 letih, saj se sedaj že odvija intenzivna posodobitev omenjene panoge, ki bi ji lahko rekli kar vrtnarska robotska revolucija. Pridelovalci so v tem trenutku pri tej transformaciji najbolj osredotočeni na to, kako hitro lahko roboti delajo, koliko ljudi lahko nadomesti en robot in kako robotsko pobiranje pridelkov vpliva na rast, razvoj in pridelek gojenih rastlin. Sploh nadomeščanje delovne sile z roboti je v vrtnarski panogi velikega pomena, saj vemo s kakšnimi težavami se soočajo pridelovalci pri iskanju in zaposlovanju delovne sile.

Če pogledamo, kako se je pred 20 leti začela robotska revolucija molže, vidimo in vemo, da so začetki uvedbe robotskih molznih strojev počasni. Veliko pridelovalcev je bilo zelo skeptičnih v dovolj kvalitetno zmogljivost in prilagodljivost robotskih molznih strojev in niso verjeli, da lahko v tem delu stroj nadomesti človeka. Danes ima podjetje Lely po vsem svetu v uporabi 70.000 molznih robotov, ki dnevno molzejo 2,1 milijonov krav. Vemo, da so na trgu še drugi ponudniki robotske molže, prav tako vemo, da praktično ni resnega/večjega proizvajalca mleka, kjer bi molžo opravljali ljudje. Trend uporabe molznih robotov pa se vsakoletno le še povečuje.

Prednosti uvedbe robotike v vrtnarsko panogo pa niso samo v zmanjšanju delovne sile in s tem morebitne pocenitve delovnih procesov, ampak predvsem in tudi pri zbiranju podatkov in analizi napovedi kvantitete in kvalitete pridelka. Prednost pa se že sedaj kaže tudi na področju biološke varnosti in manjše možnosti prenosa, razširjenja bolezni in škodljivcev. Ker so Covid časi še kako aktualni, se tega zadnjega pomena uvedbe robotizacije v vrtnarstvo (in tudi druge kmetijske panoge) še kako zavedamo.

Kot pri vsaki uvedbi novosti v delovnih procesih, bi rad izpostavil pomembnost osnovnega prilagajanja proizvodnje. V tem primeru mislim predvsem na genetiko, ki je po moji presoji ključnega pomena za uspešno implementacijo robotskega spravila pridelkov tako v vrtnarski kot npr. sadjarski in tudi vinogradniški ter poljedelski panogi. Tako kot so naredili živinorejci, ki so tudi prilagodili genetiko živali robotski molži, tako oz. podobno se bo moralo narediti tudi v vrtnarski panogi (oz. se že dogaja). V rastlinjaku, kjer bo spravilo pridelkov opravljal robot, bodo pridelovalci gojili visoko odporne rastline z višjim genetskim potencialom pridelka in z bolj »odprtim« habitusom. Rastline bodo morale biti tudi bolj močne/žilave (manj krhke), da bodo lažje prenesle robotsko pobiranje. Prilagojena genetika sama po sebi seveda ne bo dovolj, prilagoditi se bodo morali tudi gojitveni sistemi, ki so trenutno zelo prilagojeni delovnim opravilom, ki jih opravljajo ljudje.

 

Japonska nacionalna organizacija za raziskave kmetijstva in hrane (NARO) je v sodelovanju z univerzo Ritsumeikan in proizvajalcem avtomobilskih delov DENSO Corp. razvila prototip robota za spravilo, ki lahko obira sadje z enako hitrostjo kot običajni pobiralci. Prototip robota se premika med drevesi s pomočjo navigacije brez posadke (UGV) in nabira plodove z dvema robotskima rokoma. Prototip pobere sadje v približno enajstih sekundah, kar je po podatkih NARO-ja približno enako hitro kot običajni/povprečni obiralci sadja. Tudi tukaj je potrebno predhodno prilagoditi gojitveno obliko sadovnjakov, da lahko robot uspešno pobira jabolka.

LP, Blaž