Zasledil sem zanimivo (ameriško) informacijo, glede prihodnosti kmetijstva, ki se do neke mere že kaže kot možna opcija.

V začetku 20 stoletja se je večina Američanov preseljevala iz vasi v bolj urbana središča, tako so nastala mesta in velemesta kot jih poznamo danes. Leta 1900 je na podeželju Amerike živelo 95 % celotnega prebivalstva, danes jih 81 % živi v mestih (ta trend se čuti tudi pri nas). Svetovne napovedi kažejo, da bi naj do leta 2050 v mestih po vsem svetu živelo večino prebivalstva (70 %). Tukaj se pojavi veliko vprašanj kot npr. kako bomo vsem tem zagotavljali HRANO, zavetje, izobraževanje, čisto okolje, pitno vodo itd.

V človeški zgodovini se je večino hrane pridelalo na podeželju, kjer so ljudje živeli in pridelovali hrano na praktično enaki lokaciji (vasi, zaselki, manjša mesta). Danes se večina hrane dostavljalo v večja mesta in bolj urbana naselja, od vse bolj oddaljenih krajev, to pa zaradi tega ker v mestih ni na voljo dovolj rodovitne zemlje, na kateri bi lahko pridelali dovolj hrane za vse, saj se je porabila za izgradnjo hiš, tovarn, cest… danes ta prostorski problem doživljajo velemesta na celem svetu.

V večjih mestih po Ameriki je težko dobiti tisto res pravo sveže sadje in zelenjavo katero (zaenkrat) še lahko dobimo v Sloveniji. Večina hrane v Ameriki izvira iz gensko spremenjenih in hibridnih semen, ki jih servirajo preko različnih fast food variant z obilico kalorije, nekaj avtorjev celo navaja, da Američane bolj kot vse, najbolj ubija fast food in neuživanje sveže ne GSO zelenjave. Te trditve podkrepijo z rezultati o porabi denarja za zdravstvo in statističnih podatkih obolelih ljudi, kot posledica uživanja »junk food-a«

Verjetno se sprašujete kaj vse to pomeni v kontekstu današnjega naslova prihodnost kmetijstva..

Poudariti želim, da se zaradi zgoraj omenjenih dejstev Američani in tudi drugi narodi, ki se soočajo z podobnimi problemi (Kitajska, Japonska) čedalje bolj ukvarjajo, kako doseči lokalno pridelavo svežega sadja in zelenjave direktno v mestih in z tem zmanjšati manko po svežem sadju in zelenjavi. Veliko ljudi se že zaveda, da je potrebno prebivalcem omogočiti dostop do prave SVEŽE hrane. Odgovor za to so nekateri našli v t.i. urbanem kmetijstvu, ki sloni na tovarniški proizvodnji vertikalnih gojitvenih sistemov v popolnoma kontroliranih pogojih. Ta korak je posledica logičnih odločitev, ki nam jih ponuja tehnologija v današnjem času in je neizogiben, saj je to tisto kar je privedlo do naše sodobne družbe.

Urbanizacija sveta omogoča implementacijo novodobnega kmetijstva v naših mestih, to ni samo dobra ideja, ampak nujno. Kmetijstvo je temelj življenja, kot ga poznamo in mirno lahko rečem, da »Ni kulture brez kmetijstva«. Civilizacija se prične, ko se ljudje naselijo v nekem okolju v urbana središča in začnejo gojiti pridelke. Brez vzdržnega sistema, ki proizvaja zdravo in hranljivo hrano ne moremo živeti (na dolgi rok).

Takšno novodobno kmetovanje bo zagotavljalo nova delovna mesta, spodbujalo izobraževanje, raziskave in razvoj, izboljšalo vrednost nepremičnin in kar je najpomembnejše ustvarjalo nove samooskrbne soseske, ki bodo privlačne za vse ljudem ne glede na etično pripadnost. Urbano kmetijstvo (vertikalni ali kateri koli drugi gojitveni sistemi) in razvoj lokalnih prehranskih sistemov je način, kjer bodo prebivalci mest bližje kmetom, naravi in hranljivi hrani. Prihodnost vseh nas je zdrava in hranljiva hrana,ki  ne sme postati privilegij redkih in bogatih. Urbano kmetijstvo bo transformiralo ljudi in kraje. To je močan katalizator za urbano prenovo in revitalizacijo naše skupnosti. Urbani kmetije že danes po večjih mestih in bolj naprednih državah ustvarjajo delovna mesta, izobraževanje podjetnikov in potrošnikov, hkrati pa predstavljajo kmetijsko panogo kot uspešno karierno izbiro mladih.

Razvoj in raziskave svetovnega kmetijstva gredo v to smer in Slovenci ne smemo zaostajati za trendom, po drugi strani pa ne smemo in ne moremo slepo zaupati špekulacijam. Ravno zaradi tega morajo pristojna ministrstva in njihovi ljudje dati možnost raziskovalcem, da raziščemo – stestiramo nove načine in tehnologije pridelovanja z katerimi bomo lahko nove tehnologije pravilno, nemoteče in v korist vseh nas prenesli v naše specifično okolje.

LP, Blaž