Morebitna prepoved uporabe glifosata v Evropski uniji in njen vpliv na kmetijstvo je že nekaj časa zelo aktualna tema. Mnenja o glifosatu so si zelo različna, dejstvo pa obstaja, da je ta herbicid v kmetijski panogi zelo prisoten in ga ni enostavno nadomestiti z alternativnimi sredstvi. V Sloveniji imamo registriranih 25 sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Sredstva se uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, v vrtninah, v poljščinah, koruzi in žitih, na strniščih, travinju, pašnikih, v sladkorni pesi in pri okrasnih rastlinah. Herbicid je leta 1970 odkril kemik John E. Franz, zaposlen v podjetju Monsanto. Monsanto je herbicid dal na trg leta 1970 pod imenom Roundup, zadnji komercialno pomemben patent Monsanta v ZDA je potekel leta 2000.
Kaj je glifosat?
Glifosat je pesticid, ki ga najdemo v fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) za zatiranje plevela (herbicidih). Fitofarmacevtska sredstva vsebujejo poleg aktivne snovi tudi dodatke, npr. sredstva za zmanjševanje površinske napetosti, sredstva proti penjenju, barvila, biocide, topila in nečistote. Uporaba glifosata je razširjena tudi v Sloveniji. Glifosat s kemičnim imenom N-(fosfonometil)glicin je neselektivni herbicid, kar pomeni, da uničuje vse vrste rastlin. Je aktivna snov v fitofarmacevtskih sredstvih za zatiranje plevela. Pripravki z glifosatom se v nekaterih državah Evropske unije (EU) uporabljajo tudi kot desikacijska sredstva pred žetvijo. Na ta način se osušijo neuporabni deli rastlin in se olajša žetev oziroma pobiranje plodov (npr. hmelj, žita, bombaž). V Sloveniji tovrstna uporaba pripravkov z glifosatom ni dovoljena in nikoli ni bila praksa uporabe. Glifosat se v okolju hitro razgradi, zato v primerjavi z atrazinom ne ogroža podtalnice. Je dražilen in lahko povzroči hude poškodbe oči, vendar je te učinke mogoče preprečiti s pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Glifosat je strupen za vodne organizme. Evropski urad za kemikalije (ECHA), ki je pristojen za razvrščanje kemikalij glede na njihove nevarne lastnosti, glifosata ni razvrstil kot mutagenega, rakotvornega, teratogenega oziroma strupenega za razmnoževanje
Kakšne bi bile posledice prepovedi glifosata v EU?
Glifosat se v zadnjih letih sooča s številnimi kritikami in spori glede njegove varnosti za okolje in zdravje ljudi. Nekatere države in organizacije so ga že prepovedale, med njimi tudi nekatere države Evropske unije. V primeru, da bi Evropska unija prepovedala uporabo glifosata, bi to lahko imelo resne posledice za kmete ne samo v EU ampak tudi za kmete po vsem svetu. Glifosat je namreč ključni dejavnik pri pridelavi številnih kmetijskih pridelkov, zato bi lahko njegova prepoved povzročila upad kmetijskih pridelkov in posledično še večjo povečanje cen hrane kot smo ji priča v teh časih. Prepoved glifosata bi kmetom otežila obvladovanje plevela, kar bi lahko vplivalo na zmanjšanje pridelka. Prav tako se pojavlja vprašanje kemičnih alternativ uporabe neuporabe glifosata, menim, da bi prepoved glifosata vodila do povečanja uporabe drugih herbicidov, ki pa so manj učinkoviti ali pa imajo večje negativne vplive na okolje in zdravje ljudi kot glifosat.
Po drugi strani pa bi prepoved glifosata lahko spodbudila razvoj alternativnih metod kmetovanja, ki bi bile bolj trajnostne in okolju prijazne. Nekateri kmetje že uporabljajo alternativne metode, kot so mehansko ali lasersko uničevanje plevelov, mulčenje v vrstnem prostoru (pod trsi ali jabbolki), vendar so te metode pogosto manj učinkovite, dražje in zahtevajo več dela, časa in z njimi porabimo več nafte. Ostale morebitne pozitivne lastnosti prepovedi uporabe glifosata, ki jih navajajo številni avtorji so:
- Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi: Nekatere študije so pokazale, da lahko glifosat vpliva na hormone in imunski sistem ter, da lahko poveča tveganje za razvoj raka, dednih bolezni, nevroloških in reproduktivnih motenj. Prepoved glifosata bi zmanjšala izpostavljenost glifosata ljudem in živalim.
- Ohranjanje biodiverzitete: Glifosat lahko vpliva na življenje in razvoj različnih organizmov v okolju, vključno z divjimi rastlinami, žuželkami in pticami. Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko dolgotrajna uporaba glifosata prispeva k izumrtju nekaterih vrst in spodbuja pojav invazivnih vrst.
- Spodbujanje trajnostnega kmetijstva: Prepoved glifosata bi lahko spodbudila kmete k uporabi alternativnih, bolj trajnostnih metod za nadzor plevela, kot so uporaba naravnih herbicidov, mulčenje in plitvo oranje.
- Podpora javnemu zdravju: Prepoved glifosata bi lahko spodbudila večjo uporabo alternativnih metod za nadzor na plevelnimi vrstami, kar bi zmanjšalo izpostavljenost ljudi pesticidom in drugim kemikalijam v okolju ter tako prispevalo k izboljšanju javnega zdravja.
Glede uporabe glifosata v kmetijstvu obstaja nekaj spornih vprašanj in različnih mnenj med strokovnjaki. Menim, da so potrebne dodatne študije, da bi bolje razumeli vpliv glifosata na zdravje ljudi in okolje. Na splošno se pa se pri uporabi vseh sredstev za varstvo rastlin priporoča previdnost pri uporabi in iskanje alternativnih metod za zatiranje plevelov in kontrolo nad boleznimi in škodljivci. Glavni zagovorniki uporabe glifosata so proizvajalci kemičnih sredstev, ki trdijo, da je glifosat varen in učinkovit herbicid, ki pomaga pri sodobni proizvodnji hrane. Organizacije, kot sta Ameriška kmetijska zbornica in Evropska zveza kmetijskih proizvajalcev, se zavzemajo za nadaljnjo uporabo glifosata v kmetijstvu. Poleg tega so nekateri kmetijski znanstveniki in agronomi tudi zagovorniki uporabe glifosata in menijo, da je ključen za učinkovito in trajnostno kmetijstvo. Zagovorniki uporabe glifosata navajajo številne raziskave, ki kažejo, da je glifosat varen in da je njegova uporaba pomembna za preprečevanje izgube pridelka in zmanjševanje stroškov za kmete. Vendar pa so nekateri strokovnjaki in nevladne organizacije zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih vplivov glifosata na okolje in zdravje ljudi ter pozivajo k bolj previdni in omejeni uporabi tega herbicida.
Vsak pa si naj sam ustvari svoje mnenje in dopusti možnost drugačnih mnenj.
LP, Blaž