V začetku tega stoletja so začeli predvsem nadarjeni univerzitetni študentje eksperimentirati s kmetijskimi roboti. Leta 2002 je v Wageningenu na Nizozemskem potekalo prvo letno tekmovanje t. i. kmetijskih robotov. Študenti z različnih univerz so se med seboj pomerili in tega leta smo dobili najboljšega kmetijskega robota. Takrat so bila to preprosta, majhna in pogosto krhka vozila, od katerih so bila številna videti kot igračke na daljinsko upravljanje. Kmetje zato niso bili prepričani v njihovo realno uporabnost, večina njih se je strinjala nekako v tem stavku: Lepe igrače, vendar res ne vidim, da bi takšni roboti delali na moji kmetiji.

Kmetijski (avtonomni) roboti so resen posel

Zdaj, skoraj dvajset let pozneje, se je robotizacija v kmetijstvu precej razvila in zelo napredovala v komercialnem smislu. Kmetijski roboti niso več igrače za študente, ampak precej resen posel. Zanimivi so tudi za raziskovalne oddelke večjih uveljavljenih proizvajalcev traktorjev in strojev, kot so: Agco, CNH, John Deere in Kubota. Se pa seveda vedno znova pojavijo vprašanja: Koliko kmetijskih robotov pa je dejansko na kmetijah? Katera država je najbolj aktivna v kmetijski robotizaciji? In najpomembnejše vprašanje: Kateri so tisti roboti, med katerimi sploh lahko trenutno sploh izbiramo?

Na vsa zgoraj navedena vprašanja  je revija Future Farming skupaj z mednarodnim sejmom kmetijskih robotov, ki ga je organizirala FIRA, poiskala vse komercialno dostopne robote. Po poizvedovanju so bili prijetno presenečeni, saj so jih našli več kot 35. Vseh 35 je lepo in nazorno opisanih v posebni izdaji, ki je dostopna preko te povezave: KLIK (morate se registrirati, začne se na str. 20)

Kot boste videli, je robotizacija kmetijstva zelo resen posel in realnost, tako da je danes za vse tiste, ki še vedno mislite, da je to znanstvena fantastika, slab dan …

LP, Blaž