Po uradno dostopnih podatkih poljskega statističnega urada je v letu 2017 bilo na Poljskem 14,6 mio ha kmetijskih površin, kmetijska proizvodnja pa se je izvajala na 10,8 mio ha. Večina njivskih površin (70,7%) je posejana z žiti. Tudi Poljska se kot večino EU-držav sooča z upadanjem kmetijskih gospodarstev. Število kmetijskih gospodarstev se je v letu 2017 zmanjšalo na 1,4 milijona, kar pa državo še vedno uvršča med največje EU-države po številu kmetijskih gospodarstev.
Kmetije s 50 in več hektarji predstavljajo le 2,5 % celotnega števila vseh kmetijskih gospodarstev, kljub temu pa imajo v lasti približno 31% vseh površin kmetijskih zemljišč. Povprečna velikost poljskih kmetij se zelo razlikuje, najmanjša na jugovzhodnem delu (Małopolskie Voivodship), kjer je povprečna velikost kmetije 4,1 ha, največja pa je v severozahodnem delu države (Zachodniopomorskie Voivodship), kjer je povprečna velikost kmetije 30,8 ha. Veliko večjih kmetij je običajno v severnem in severozahodnem delu Poljske, za njih je značilna intenzivnejša kmetijska proizvodnja kot na jugovzhodu države.
Zgoraj omenjeni statistični podatki pomagajo razložiti dejstvo, zakaj se v neki regiji kmetije bolj poslužujejo t. i. preciznega kmetijstva kot drugje.
Zaradi značilnega poljskega podnebja je na Poljskem velika variabilnost kakovosti in strukture tal, kar le še povečuje potrebo po implementaciji preciznega kmetijstva. Prej omenjene velike variabilnosti (dolžina rastne dobe, letne in mesečne padavine, kakovost tal) kmetijskih zemljišč pa predstavljajo enega od glavni razlogov za 30-40 % manjše hektarske donose, kot jih dosegajo npr. v zahodnoevropskih državah.
Spodaj so našteti nekateri najbolj uporabljeni primeri poljskega preciznega kmetijsta.
- Poljski kmetje od preciznega kmetijstva v največji meri uporabljajo funkcijo avtomatskega krmiljenja trosilnikov mineralnih gnojil, škropilnic in sejalnic. To funkcijo poleg večjih kmetov s pridom porabljajo tudi na srednje velikih kmetijah, saj je uporaba zelo enostavna, ekonomski učinki (prihranek časa in denarja) pa je zelo hitro viden. Pri poljih nepravilnih oblik se po poljskih podatkih prihranki gibljejo med 5-15 %.
- Spremljanje količine pridelka ob žetvi (yield mapping) se v večini uporablja pri žitih in oljni ogrščici. V državi je nekaj sto kombajnov opremljenih s tem senzorjem ter en kombajn za krompir, ki ravno tako skenira pridelek krompirja glede na različne sekcije njive. Problem tovrstnega dela preciznega kmetijstva pa Poljaki opažajo predvsem pri nepravilni (nestrokovni) kalibraciji senzorjev. Ravno tako ugotavljajo, da se tako dobljeni podatki ne uporabljajo za kasnejše odločanje, problem je predvsem v pomanjkanju ustrezne obdelave/interpretacije podatkov.
- Na Poljskem imajo tudi poseben žitni kombajn, na katerega je priključen senzor, ki ob žetvi pšenice in ječmena zazna vsebnost beljakovi. Ta kombajn se trenutno uporablja le za raziskovalno/znanstvene namene.
- Nekatera poljska kmetijska podjetja že 15 let ponujajo storitev natančnega vzorčenja tal in kreiranja digitalnih kart rodovitnosti obdelovalnih zemljišč (njiv).
- Uporaba natančnega osnovnega gnojenja tal s kalijem, fosforjem in kalcijem (glede na predhodni pridelek in digitalno karto rodovitnosti njive) se v večini primerov uporablja le na velikih površinah (kmetijah).
- Nekatera podjetja nudijo storitev kartiranja tal na način elektroprevodnosti (electro-conductivity mapping).
- Na Poljskem lahko zasledimo kar nekaj podjetij, ki preko namensko razvitih programov ponujajo storitev obdelave in interpretacijo satelitskih slik predvsem za oceno proizvodnje biomase, potenciala pridelka in natančnejše dognojevanje z dušičnimi gnojili.
- Škropljenje z napredno škropilno mehanizacijo, ki je zmožna prilagajati koncentracijo FFS glede na določene dele njiv in prilagodljiva setev različnih hibridov glede na predhodne uporabljene podatke, se je v poljskem kmetijstvu že začela uporabljati. Occenjuje se, da se ta del preciznega kmetijstva trenutno uporablja na cca 10 kmetijah.
- Velike in srednjevelike kmetije že dobro uporabljajo GNSS-tehnologijo (GPS, GLONASS, Galileo) za izboljšanje transportnih poti (optimatizacija cestnega transporta) in učinkovitejše delovanje kmetijske mehanizacije na poljih.
- Zelo pomemben pa je tudi zadnji podatek, da se predmet preciznega kmetovanja že kar nekaj let poučuje na kmetijskih fakultetah, v zadnjem času pa so ta predmet začeli izvajati tudi v srednjih kmetijskih šolah.
Glede na to, da se je v Slovenij sedaj začelo veliko dogajati na t. i. preciznem kmetijstvu in digitalizaciji kmetijske panoge, je fino, če pogledamo, kaj in kako so se tega lotili v drugih državah.
Vir: KLIK
LP, Blaž