Podnebne spremembe zaradi vročinskih valov, toče, zmrzali, pogostejših in močnih neviht, vedno večje populacije škodljivcev in bolezni iz dneva v dan ali iz sezone v sezono čedalje bolj otežujejo pridelavo na prostem. V prihodnosti  bodo igrali ključno vlogo pri pridelavi sveže in okusne zelenjave imeli sodobni rastlinjaki, v katerih je (bo) možno v popolnosti nadzorovati, kontrolirati in uravnavati mikroklimatske pogoje (podnebje).

Znotraj transportnega kontejnerja na MIT Media Lab-u raste zelenjava, katere mikroklimo kontrolira in nadzira umetna inteligenca. Pri prvem poskusu si raziskovalci prizadevajo, da bi z umetno inteligenco v popolnosti nadzirali in upravljali mikroklimo in UV-svetlobo. Predvidevajo, da bodo z nadzorom mikroklime in svetlobe prišli do boljših okusov gojenih rastlin, kar sam verjamem in vem, da je to možno. V tem mini rastlinjaku raziskovalci v enem rastnem ciklu za eno rastlino kreirajo cca 3 milijone podatkov, ki jih potem z različnimi metodami strojnega učenja analizirajo, z umetno inteligenco pa kreirajo nove, boljše mikroklimatske pogoje oz. t. i. podnebne recepte, ki jih preko krmilnih enot kasneje tudi ustvarjajo in preizkušajo. Vse rezultate (nove mikropodnebne recepte) delijo tudi z drugimi, ki zelenjavno gojijo v notranjih prostorih.

Z gojenjem zelenjave v sodobnih rastlinjakih se bodo odpravile tudi težave povezane s transportom »sveže« zelenjave, saj bomo lahko sadje in zelenjavo, ki jo je v tem trenutku možno gojiti npr. samo v Mehiki, pridelovali v rastlinjaku sredi Ljubljane. V takem sodobnem rastlinjaku bo sredi Ljubljane seveda “pravo mehiško podnebje”, za kar bi (bo) skrbela umetna inteligenca. S časom pa bi tudi to “mehiško podnebje” z metodami strojnega učenja izboljšali do te mere, da bi bil npr. avokado sredi Ljubljane boljšega okusa kot tisti iz okoliških farm Ciudad de Méxica.

Vir: KLIK

LP, Blaž