Družinska kmetija Ben Riensche iz majhnega ameriškega mesta Jesup že šest generacij prideluje koruzo in sojo na dobrih 4800 ha njiv. Danes povedo, da je prihodnost v preprosti analitiki vseh dobljenih podatkov in novejši tehnologiji, ki omogoča lažje, preprostejše in precizno kmetovanje. V 6 letih uporabe Climate Corp so s pomočjo tega naprednega programa zmanjšali nakup osnovnega semena za 6 %, gnojila pa kar za 11 %, medtem ko so v teh letih vzgojili najboljše pridelke v zgodovini njihove družinske kmetije. Pred tem niso uporabljali nobenih programskih orodij le klasične beležnice in lastne zapiske.
Klasični podatki (količina pridelka, uporaba gnojila, kolobar, padavine itd.), ki jih zbirajo kmetje so le delček v primerjavi s podatkovnimi bazami namenskih programskih orodij, ki jih razvijajo multinacionalna podjetja, kot so npr.: Bayer, Syngenta, DowDuPont in BASF. Namreč vsa omenjena podjetja imajo na trgu že nek svoj program, ki kmetovalcu pomaga optimizirati proizvodnjo. Ti programi delujejo tako, da kmetovalcu glede na geolokacijske podatke za vsako njivo ponudijo boljšo/primernejšo izbiro hibrida koruze, soje, sončnic … temu dodajo še optimalno prehrano (mikro in makro hranila), podatek o potrebi namakanja in optimalnem varstvu gojenih rastlin pred napadi insektov ali bolezni. Na tak način podjetja po eni strani pospešujejo svojo prodajo, po drugi strani pa tudi nekaj zaslužijo, saj jim kmetje za te zelo napredne in natančne informacije/svetovanja plačujejo. Po drugi strani pa pridelovalec dobi izredno kvalitetne podatke o tem, kateri hibrid sejati, kdaj sejati, kdaj špricati, namakati in kdaj je najoptimalnejši čas za žetev. V tem primeru bi lahko rekli, da gre za klasično win-win kombinacijo.
Iz zgoraj navedenega bi lahko rekli, da so podatki nova valuta, ki se že sedaj s pridom izkorišča (tisti, ki to vedo), vsekakor pa se bo ta t. i. podatkovna valuta v prihodnosti še bolj razširila in bo postala bolj splošno/javno znana.
Digitalna preobrazba kmetijstva ni nekaj novega, to se v razvitih državah dogaja že od leta 1980 naprej. Danes imajo nekatera podjetja velike količine zgodovinskih podatkov o kmetijskih zemljiščih, agroklimatskih pogojih, navadah in načinu kmetovanja. Z nastankom interneta in sodobnih programskih orodij pa sedaj te zgodovinske podatke s pridom izkoriščajo za natančne predikcije in sodobno svetovanje za sodobne in malo manj sodobne kmete. S prihodom pametnih mobilnih telefonov in razmahom t. i. GPS-tehnologije v kmetijstvu ti podatki danes prihajajo neposredno na tablice pridelovalcev ali direktno v traktorje/kmetijsko mehanizacijo, ki na podali tega optimizira določene delovne procese, vse z namenom preciznega kmetovanja (z manj pridelati več). Kako to (približno) deluje v praksi, je verjetno vprašanje, ki se postavlja samo od sebe. Kmetje, ki uporabljajo sodobno kmetijsko mehanizacijo, ki preko nameščenih senzorjev zajema cel kup različnih informacij, te podatke posredujejo podjetjem, ki te podatke združujejo z okoliškimi kmetijami/pridelovalci, potem pa jih z uporabo naprednih algoritmov in umetne inteligence obdelajo in pošljejo nazaj v obliki nasveta za boljšo napoved oz. storitev. Do leta 2050 bi naj bil ta trg vreden že več milijard € in le čas bo pokazal, kako bodo tovrstne nasvete v prihodnosti kmetje cenili in po drugi strani tudi nujno potrebovali.
Trenutno se med svetovno elito kmetijskih podjetij bije boj za pridobitev čim večjega števila kmetijskih podatkov, saj se z večanjem osnovne baze izboljšajo napovedi. Po lanskem prevzemu Monsanta s strani Bayerja na tem področju vodi ravno podjetje Bayer, saj je Bayer s tem nakupom pridobil podatke s 160 mio ha kmetijskih zemljišč. BASF, Syngenta in DowDuPont med sabo tekmujejo za drugo mesto. Tudi manjši akterji (globalno gledano) veliko vlagajo v ta segment, tako npr. KWS ponuja aplikacijo, ki preko satelitskih posnetkov napoveduje optimalen datum žetev koruze, tudi Syngenta Slovenija je v tem letu začela s preskušanjem podobnega programa, ki preko satelitskih slik (Sentinel) prikaže zdravstveno stanje gojenih posevkov, pomanjkanje vlage in zna napovedati optimalni rok siliranja koruze ali žetve žit in koruze.
V prihodnosti bodo takšni programi pri nekaterih kupcih nujni, saj bo z njimi kupec imel pregled nad zakupljenim pridelkom tekom tekočega leta. Prav tako bodo kupci v prihodnosti želeli vedeti, kaj se je dogajalo z določeno njivo/pridelkom v času rasti/gojenja in ravno takšni programi omogočajo transparenten in neodvisen pregled v zgodovino gojenih posevkov. Na svoj račun bodo prišli tudi specifični kupci npr. pivovarji, ki bodo zakupljene pridelke s takšnimi programskimi orodji lažje nadzorovali in preverjali kakovost gojenega pridelka.
Skratka, vsi trendi kažejo, da je tudi kmetijska prihodnost digitalna.
Vir: KLIK
LP, Blaž