Naravne in umetne plavajoče otoke so ljudje uporabljali za različne namene. Kmetijstvo podobno hidroponskemu gojenju rastlin se je izvajalo v več delih sveta in se ohranilo do danes v Bangladešu, Indiji, Burmi in Kambodži. V Bangladešu plavajoča ploščad (dhap) obsega kupe razpadajoče vodne hijacinte, ki jo uporabljajo za gojenje zelenjave in sadik.
Plavajoči vrtovi ali »chinampas«, ki so včasih bili namenjeni gojenju koruze in zelenjave se še vedno uporabljajo v Mehiki. Avtohtono predinkovsko pleme Uros jih je prvotno uporabljalo za obrambne namene, sedaj pa v glavnem privabljajo turiste. S tem nadomestijo prihodek, ki so ga včasih zaslužili z ribolovom.
V delti reke Tigris in Evfrat na jugu Iraka se je do nedavnega ohranila kultura nekaj skupin ljudi, ki so živeli tesno povezani z vodnimi splavi. Močvirski Arabci (Ma‘dan), kot so jih imenovali, so živeli na skoraj enak način kot zgodnja mezopotamska ljudstva izpred pet tisočletij. Splavi, zgrajeni iz trstičja, so v zadnjih desetletjih utrpeli veliko škode in propadli zaradi masovnega izsuševanja mokrišč .
V Indiji pa obstajajo tako imenovani plavajoči »phumdi«, na katerih imajo prebivalci zgrajene koče. S temi plavajočimi otoki je povezanih več kot 132 rastlinskih vrst, ki se uporabljajo v številne namene: od pridelave hrane za ljudi in živali, za gorivo, zatočišče, ogrado za ribe, vir naravnih zdravilnih rastlin itd. Rastlinski otoki imajo na tem območju kulturni pomen. Slabo polovico letnega ulova v jezeru Loktak je izvedenega na poseben način, ki uporablja umetne plavajoče otoke (»phum« način ribarjenja). Zaradi naraščanja prebivalstva na tem območju je narejenih preveč tovrstnih plavajočih otokov, ki že rušijo naravno ravnovesje ekosistema.
Skratka to je le nekaj dejstev, da nadaljevanje današnjega bloga ni fikcija in nekaj kar ni nemogoče narediti. Kot večino se tudi pri sodobnih plavajočih kmetijah, rastlinjakih, mestih oziramo nazaj in osnovno idejo samo nadgrajujemo z sodobnimi materiali in novejšo tehnologijo. Zaradi tega ne čudi, da so danes, ko so na udari klimatske spremembe, ki povzročajo vrsto neugodnih vremenskih pojavom tovrstne rešitve zelo popularne in izvedljive. Kot kaže se bomo morali navaditi tudi na sodoben in drugačen kraj bivanja kot ga poznamo danes, k temu pa prištejmo tudi drugačno proizvodnji hrane (zelenjava in meso) saj se svet v katerem živimo nenehno spreminja. Včasih se mi kmetijska panoga zdi kot moda… saj je vse bilo že “izumljeno” pred mnogo leti, pa smo ljudje med tem na neke stvari pozabili, ali pa zaradi takšnih in drugačnih razlogov določeno tehniko opostili,čez čas pa jo hočemo zopet na novo oživeti.
Skratka, da ne dolgovezim preveč… dajmo sledit sodobnih in prastarim tehnologije pridelave hrane pri tem pa uporabljajmo še zdravo kmečko pamet in pozitiven rezultat je na vidiku.
Spodaj si lahko pogledate video o konceptu življenja na in v vodi:
httpss://www.youtube.com/watch?v=rJmB-dtt_qI
LP, Blaž