Na Nizozemskem (kje pa drugje) so že leta 2019 naredili prvi plavajoči in zelo tehnološko dovršen hlev, ki bi lahko večjim mestom pomagal pri prilagajanju na podnebne spremembe. Hlev je na začetku imel 35 krav in jih povečujejo. S plavajočim hlevom so dejansko proizvodnjo mleka približali mestu (Rotterdam) na minimalno razdaljo. S to idejo imajo mesta večjo možnost po lokalni samooskrbi in zmanjšani potrebi po uvozu svežega mleka. Si predstavljate, da bi v središču Ljubljane na Ljubljanici zgradili sodoben plavajoči hlev, kjer bi večino dela opravljali roboti? Ufff, to bi bilo super (lokalno) atraktivno.

Plavajoči hlev v Rotterdamu je trinadstropni, kjer je en nivo pod vodno gladino, krave pa se nahajajo na zgornjem nivoju (lahko bi rekli, da imajo Penthouse), preko rampe pa imajo prost izhod na bližnji travnik. Gnoj se uporablja za gnojenje lokalnih parkov in mestnih zelenic. Vse delovne procese v tem plavajočem hlevu vodita/nadzirata 2 človeka in 3 roboti. V tem plavajočem hlevu je tudi predelovalni obrat, kjer iz proizvedenega mleka izdelujejo jogurte. Ravno predelava in prodaja mlečnih izdelkov je tisto, kar temu plavajočemu hlevu daje ekonomsko vzdržno rentabilnost (verjetno tudi zaračunavanje ogledov). Za tovrstni koncept novodobne pridelave mleka se zanimajo tudi druga velemesta, kot so: New York, Singapur, Šanghaj itd.

Hlev se povečuje v višino in širino, se pravi, da se po potrebi dodajajo dodatna nadstropja.

Skratka, še ena od variant sodobnega pristopa v kmetijstvu, več informacij pa si lahko preberete na spodnji povezavi.

P.S. A si kdo predstavlja, da pride na ARSO in jim reče: „Dober dan, mene pa zanima, kako dobim vodno dovoljenje za izgradnjo plavajočega hleva na spodnji Savi.”

Po mojem jih vrže s stola. 🙂 🙂

LP, Blaž

Vir: KLIK