O urbanem kmetijstvu sem pisal že kar nekajkrat, tokrat pa povzemam nekaj stvari, za katere boste nekateri slišali prvič drugi pač ne.

1. Povprečna površina urbanega kmetijstva 10 x 20 m lahko v New Yorku v eni sezoni proizvede hrano v vrednosti med 500 in 700 $.
2. Celotne proizvodne potrebe po zelenjavi za ameriško mesto Cleveland bi lahko nadomestili z urbanim kmetovanjem na 80 % vseh trenutno zapuščenih zemljišč.
3. Na polovici prostih zemljišč v Detroitu in Michiganu je možno pridelati dovolj svežega sadja in zelenjave za potrebe 65 % celotnega povpraševanja po sveži zelenjavi kot tudi skoraj polovico povpraševanja po lokalnem (netropskem) sadju.
4. Če bi se v New Yorku polovica prostih zemljišč uporabila za urbano kmetijstvo, bi lahko pridelali svežo zelenjavo za 150.000 ljudi.
5. Če bi v mestoma Burlington in Vermont izvajali urbano kmetovanje, bi lahko pridelali skoraj 110 % letnega povpraševanja po lokalnem sadju.
6. Povprečno ameriško mesto bi moralo nameniti le 10 % celotne mestne površine za gojenje hrane na način urbanega kmetijstva, če bi želelo pridelati dovolj hrane za vse svoje prebivalce.
7. t.i. predmestno kmetovanje v Avstraliji pridela ¼ skupne (državne) kmetijske proizvodnje s tem, da uporablja le 3 % vseh avstralskih kmetijskih površin.
8. V okviru proizvodnje v t. i. predmestnem načinu kmetovanja veliko avstralskih mest zagotovi cca 90 % celotnega povpraševanja po sadju in zelenjavi za lastne potrebe.
9. Če bi na primeru New Yorka uporabili predmestno tehniko gojena hrane, bi s tem lahko zagotavljali proizvodnjo za 89 % vseh potreb po svežem sadju (razen tropskega sadja) in zelenjavi, ki jo mesto potrebuje.
10. V povprečju urbano kmetovanje oz. objekti, ki v mestih na tak način proizvajajo hrano povečajo vrednost okoliških nepremičnin v premeru 300 m.
11. Urbano kmetijstvo in mestni vrtovi v različnih študijah dosegajo razne pozitivne učinke, tako na okoliške prebivalce kot dele mest, kjer se nahajajo.
12. Globalna vrednost urbanega kmetijstva bi naj do leta 2020 znašala 3,88 mrd $.
13. Leta 2015 je globalna vrednost urbanega kmetijstva znašala 1,01 mrd $, če so napovedi do leta 2020 pravilne, se bo vrednost te dejavnosti v času 5 let zvišala za 384 %.
14. Najhitreje rastoča niša v globalnem vertikalnem kmetovanju je hidroponsko vertikalno kmetovanje.
15. Komercialna pridelava na strehi je velikokrat povezana z visokimi začetnimi stroški, po raznih študijah je ta za 2,8-krat dražja od klasičnega rastlinjaka postavljenega na njivi.
16. Ameriška študija izdelana na 370 komercialnih projektih urbanega kmetijstva je pokazala, da je povprečni letni prihodek cca 54.000 $.
17. 120 od 370 anketiranih pridelovalcev iz zgoraj omenjene študije je potrdilo, da jim to predstavlja edini/glavni vir prihodka.
18. Približno 81 % komercialnih akvaponskih urbanih projektov se nahaja v ZDA.
19. Primarne kategorije urbanega kmetijstva so razvrščene v: hidroponsko in vertikalno gojenje, strešno gojenje, strešno gojenje v rastlinjakih, jedilni zidovi in urejanje okolice, obmestno kmetovanje ter mestni in tradicionalni vrtovi.
20. Prvi znani zapisi o urbanem kmetijstvu segajo 3000 let v preteklost v obdobje in kraj starega Egipta. Okrog leta 1400 je bilo urbano kmetijstvo vključeno v načrte znanega mesta Machu Picchu.
21. V ZDA se je urbano kmetijstvo na prostih parcelah mesta Detroit začelo že leta 1893 po vodstvom takratnega župana g. Hazena Pingreea.
22. Prvi legalen in komercialen projekt urbanega kmetovanja na strehi nebotičnika se je v New Yorku zgradil šele leta 2010, kar ponazarja dejstvo, da je to še vseeno relativno nova panoga.
23. Leta 1919 je na zahtevo predsednika ZDA g. Wilsona urbano kmetijstvo postalo sila zanimivo v več ameriških mestih, v tem času je nastalo več kot 5 mio malih mestnih kmetijskih parcel, na katerih so si ljudje pridelovali zelenjavo in sadje za lastne potrebe, nekateri pa tudi za prodajo.
24. Raziskava o vplivu na zmanjšanje temperature streh ob uporabi urbanega kmetijstva, ki so jo izvedli raziskovalci univerze Cardiff, dokazuje, da urbano kmetijstvo zmanjša temperaturo strehe za 11,3 °C.
25. S tehniko vertikalnega gojenja si je možno na balkonih in stanovanjih samostojno pridelati tudi do 10-krat bolj svežo zelenjavo, kot jo dobimo (kupimo) v trgovinah.
26. Če bi v Tokiu 50 % strešnih površin bilo prilagojenih gojenju hrane na način urbanega kmetijstva ali urbanega vrtnarjenja, bi se bi se povprečne letne temperature streh znižale za 11,84 °C.
27. Glede na zgornje ugotovitve bi na primeru mesta Tokio za hlajenje stavb na letnem nivoju porabili za 1 mio $ manj električne energije.
28. Singapur je eno od svetovnih vodilnih mest z napredno uporabo urbanega kmetijstva, ki se še povečuje in izboljšuje.
29. Strehe, pokrite z zelenjem, lahko absorbirajo do 87 % več sončnega sevanja kot klasične (nezelene) strehe.
30. Ameriška študija, narejena na državni univerzi Iowa, je pokazala, da povprečna pot (transport) od njive do kupca znaša 2400 km, večina urbanega kmetijstva omogoča, da je ta pot (transport) od mesta pridelave do kupca le 1 % od 2400 km.
31. Enaka študija je pokazala, da so emisije CO₂ in poraba goriva kar za 1700 % višje od tistih, ki jih proizvede urbano kmetijstvo.
32. Potencial zelene strehe na površini 40 x 50 m ima potencial absorpcije kar 2000 kg onesnaževal, ki so pogosto prisotna v urbanih središčih.
33. 1 m² zelene strehe lahko v mestu izravna letne emisije ogljikovega dioksida enega avtomobila.
34. V različnih študijah so dokazali tudi, da urbano kmetijstvo zmanjšuje obremenitev s hrupom.
35. Prav tako obstaja dokazana povezava med vrednostjo nepremičnine in obremenitve s hrupom v mestih ali urbanih središčih.
36. V eni od študij sem prebral, da mestni kmetijci (pridelovalci) zaužijejo do 40 % več sveže zelenjave kot običajni prebivalci.
37. Študija iz leta 2005, ki jo je naredila univerza Waterloo, za istoimensko mesto dokazuje, da če bi celotno mesto Waterloo prešlo na proizvodnjo in porabo obdelane hrane na način različnih tehnik urbanega kmetijstva, bi s tem preprečili nastanek več kot 50.000 ton CO₂, ki sedaj nastane in gre v atmosfero.
38. Iz te enake študije prihaja zanimiv podatek, da je ta znesek kumulativne emisije CO₂ enakovreden 16.191 avtomobilom.
39. Pozitivna vrednost pravilne implementacije raznih tehnologij urbanega kmetijstva se kaže tudi v tem, da lahko gojenje hrane na tak način izvajamo vse dni v letu ne glede na letni čas.
40. Na primeru jagod lahko vertikalno kmetovanje poviša letno proizvodnjo za kar 3000 %.
41. V mnogih državah se več kot 30 % svežega sadja in zelenjave zavrže zaradi prehitrega kvarjenja (potek roka trajanja) in dolgih dobavnih verig, na žalost se ta delež še povečuje.
42. Urbano kmetovanje zaradi lokalne proizvodnje povečuje nutricistično vrednost zaužitega sadja in zelenjave.
43. Urbano kmetijstvo je veliko manj »občutljivo« na vremenske razmere (toča, poplave, pozeba, moča, veter …) kot tradicionalno kmetijstvo.
44. Naložbe v urbano kmetijstvo imajo velike donose: obstajajo dokazi/študije, da 1 vložen $ lahko prinese tudi do 6 $ dolgoročne vrednost projekta.
45. Zdravstvena študija je dokazala, da ima večja intenziteta urbanega kmetijstva in zelenih streh pozitiven vpliv na zmanjšanje astmatičnih obolenj mestnih prebivalcev.
46. Urbano kmetijstvo povečuje zaposlovanje v mestnih središčih in s tem ustvarja nova in zelena delovna mesta.
47. Po podatkih FAO lahko urbano kmetijstvo ustvari eno delovno mesto na vsakih 100 m².
48. Urbano kmetijstvo olajša, približa in poveča vzrejo živalskih virov hrane, najpogosteje so to ribe in perutnina.
49. 25.000 m² mestnega kmetijstva, ki uporabljajo vertikalno tehniko gojenja, lahko proizvede 100 % več glav solate in to le z 1 % vode, ki se sicer porabila pri tradicionalni pridelavi.
50. Najpogostejša oblika vertikalnega kmetovanja v praksi je CEA (controlled-environment agriculture). Pri tej tehniki so vsi dejavniki skrbno nadzorovati.
51. Izraz “vertikalno gojenje” je plod znanstvenika in izumitelja g. Gilberta Ellis Baileya, ki je svojo knjigo z naslovom Vertical Farming objavil daljnega leta 1915.
52. Prvi sodobni koncept vertikalnega kmetijstva so leta 1999 razvili na Univerzi Columbia.
53. Prva komercialna vertikalna kmetija, ki se imenuje Plantagon, je bila zgrajena na Švedskem.

To je nekaj podatkov, ki nakazujejo, kaj in kako lahko pravilna uvedba sodobnih tehnologij omogoči nadaljnji razvoj pridelovanja hrane.

LP, Blaž