Prvo dejstvo, s katerim se sooči mladi kmet pri zanimanju za uvedbo neke nove tehnologije ali posodabljanja delovnega procesa, je nedvomno cena novih tehnologij ali digitalizacije. Cena novih tehnologij je za manjše kmetije, mlade kmete visoka, prav tako ni poceni rabljena novejša tehnologija/oprema, ki bi (mlademu) kmetu poenostavila delovni proces in prihranila denar.
Večina inovativnih in posledično dobrih rešitev na področju setve, sajenja, oskrbe in spravila različnih pridelkov se lahko na kmetijo ali nek delovni proces implementira le z nakupom nove kmetijske mehanizacije (traktor, kmetijski priključek…), drugače v veliki večini praktično ne gre in posledično ni nikakršne možnosti po posodobitvi ali digitalizaciji delovnega procesa ali nekega segmenta kmetije. Primer je npr. setev žit. V kolikor želimo zmanjšati stroške setve žit in preiti v bolj precizno opravilo setve žit, moramo imeti vsaj traktor z navigacijo, še bolje pa je, če imamo še sodobno sejalnico, ki preko ISOBUS-priključka komunicira s traktorjem, vse ostalo od tukaj naprej je potem veliko lažje (ceneje). Podobnega mnenja so tudi manjši kmetje iz tujine, ki bi jih glede na slovenske razmere razvrstili kot »velikega« kmeta.
Obstajajo pa tudi cenovno ugodnejši načini za prevzem novih kmetijskih tehnologij oz. digitalizacije kmetijstva – začnemo lahko pri pametnih telefonih, ki jih imamo vsi. Tako lahko pridelovalci boljše izkoristijo zmogljivosti pametnih telefonov in na tak način izkoristijo nove ali novejše tehnologije. Preprosti programi/aplikacije (npr. razne aplikacije za vodenje evidence in produkcije ter aplikacije za izmenjavo podatkov med kmeti/agronomi in drugimi svetovalci) poenostavijo določene stvari in pospešijo prenos dobrih praks med kmeti. Druga možnost so satelitske slike, ki jih je prav tako smotrno izkoristiti. Potencial zastonjskih ali poceni satelitskih slik obdelovalnih površin, lahko bistveno pripomore k digitalizaciji kmetije in novodobnemu pogledu na gojene rastline iz druge perspektive, ki nam preko različnih indeksov lahko zelo dobro prikažejo stresne razmere gojenih posevkov. S pomočjo satelitskih slik lahko privarčujemo pri osnovnem gnojenju, dognojevanju, racionaliziramo namakanje in spremljamo različne dejavnike in vplive tekom vegetacije. Tovrstna digitalizacija se že sedaj kaže kot dober potencial prehoda v bolj trajnostno, digitalno in napredno pridelavo hrane na naših poljih.
Eno od bolj poceni aplikacij uporablja tudi Peter Gredig, pridelovalec žita iz kanadskega Ontarija, ki je tudi partner in ustanovitelj podjetja AgNition Inc. – podjetja, ki razvija programsko opremo in mobilne aplikacije za kmetijsko industrijo. Poudarja, da lahko pametni telefoni naredijo veliko več kot selfi-je. Takšni pristopi k uvedbi sodobne kmetijske tehnologije so lahko sorazmerno majhni in manj »bleščeči« z zornega kota nekega zunanjega opazovalca. Dejstvo pa je, da imajo ravno ti (namensko razvita digitalna pomagala/agro aplikacija) pomemben pozitiven vpliv na sodobno proizvodnjo, povečano učinkovitost, manjši okoljski vpliv kmetijstva, sodobnejše trženje in številna druge prednosti, ki jih ima vsak pridelovalec pri svojem vsakdanjem delu. Predpogoj pozitivnega rezultata vseh aplikacij/digitalnih pomagal pa je strateška in pravilna uporaba le-teh. Prav tako je pomembno, da veste, katera od teh pomagal/aplikacij/programov so za vas najbolj primerna oz. kaj si želite olajšati.
Pri uvedbi cenejših in dostopnejših digitalnih pomagal/aplikacij bo potrebno skupno (novodobno zadružno) sodelovanje, saj si bomo na tak način lahko privoščili boljšo in bolj osebno razvito programsko opremo ali pa najeti kmetijske svetovalce iz tujine. Prav tako bo podjetje ponudilo boljšo ceno, če bo npr. interpretiralo satelitske slike za precizno dognojevanje žit za 15 kmetov kot pa za le za enega. Prav tako je možno z nekim boljšim znanjem in z nižjimi stroški posodobiti obstoječo kmetijsko mehanizacijo z inštalacijo različnih tipal/senzorjev/kamer in na tak način posodobiti kmetijo/delovni proces v smislu preciznega ali bolj varnega kmetovanja ter ob tem znižati stroške in povečati produktivnost. Tako kot vsi, ima tudi ta pristop določene omejitve, težko je sedaj verjeti, da bomo z nekaj tipali in dodatnimi senzorji posodobili stari IMT 539, letnik 1987 v super moderen traktor, ki bo omogočal bistveno modernizacijo naših delovnih procesov.
Kot v vseh drugih gospodarskih panogah se tudi v kmetijstvu stroški novih tehnologij in digitalizacije sčasoma zmanjšujejo – hkrati pa se izboljšuje kakovost in učinkovitost. Na tak način potem čez čas določene tehnologije in digitalna orodja postajajo veliko bolj dostopna širšemu in bolj raznolikemu krogu uporabnikov (kmetov). Kot primer lahko navedem GPS-sisteme iz današnjega dne in tiste iz preteklih desetletij. Osebno verjamem, da je za mlade, manjše in tudi večje kmete/kmetije sposobnost odločanja na podlagi podatkov v realnem času dragocenejše in bistveno bolj primerno, kot pa nakup najnaprednejših kosov »poljskega železa«.
Vedno bolj se bomo morali učiti uporabljati in pomagati s t. i. internetom stvari in daljinskimi senzorji, ki nam lahko dobro pomagajo/svetujejo/povedo, v kakšni situaciji se trenutno nahaja naš posevek ali kmetijska mehanizacija. Dober in razumljiv podatek dobljen v realnem času je še toliko bolj pomemben in koristen, saj se z novodobnimi tehnologijami skrajšuje okno odločanja in ukrepanja pri določenih kmetijskih opravilih. Kljub vsem digitalnim orodjem in pomagalom se čas odvija bistveno hitreje, kot pa takrat, ko teh orodjij/podatkov nismo imeli. Drži pa tudi to, da lahko s pomočjo teh digitalnih in novodobnih tehnologij pridelamo bistveno več, z manjšim negativnim okoljskim vplivom in večje nutricistične vrednosti. Prednost in prihodnost kmetijstva je v znanju in sodobni tehniki.
LP, Blaž