Kibernetska varnost je v današnjem času zelo pomembna tematika na vseh področjih. Ker se kmetije po vsem svetu vsako leto bolj digitalizirajo in uporabljajo več informacijsko podpornih in proizvodno vezanih programov, je kibernetska varnost nekaj, kar zadeva tudi kmetijsko področje. Pri nas zaenkrat še nisem slišal o tovrstnem problemu, je pa zato v tujini oz. v tistih državah, ki so se z digitalizacijo začele ukvarjati prej, to že resna tema in tudi težava. Vsekakor so zelo problematične e-kmetijske evidence, kjer kmetje hranijo vse svoje podatke, gnojilne načrte, načrte in programe varstva rastlin ter še obilo drugih zelo pomembnih (predvsem zgodovinskih) podatkov. Samo predstavljajte si, da se vse te evidence kar “izgubijo”… Po drugi strani pa si težko ali pa vsaj težje predstavljamo neuporabo digitalnih orodij oz. tehnologije t. i. pametnega kmetovanja in predvsem preciznega kmetijstva, ki omogoča proizvodnjo varne hrane na profesionalnih kmetijah, kljub temu da te tehnologije kupcem omogočajo večji nadzor ali pa vsaj pregled nad pridelovalci.
Kmetje se morajo ob težavah, ki jih povzročajo bolezni, škodljivci in vreme, sedaj ukvarjati še s kibernetsko varnostjo svojih podatkov. Vem, da bo večina moj današnji blog obravnavala bolj v futurističnem smislu in bodo moji današnji zapisi pri nas “aktualni” šele čez ene 2-3 leta. Vseeno pa se mi zdi dobro, da o kibernetskih napadih na (tuja) kmetijska gospodarstva in kmetije pišem in opozarjam že danes. Kolikor je meni znano, so izdatki za kibernetsko varnost pri nas zelo mizerni oz. v nekaterih primerih nični, to dejstvo predstavlja tempirano bombo tako na državnem kot na regijskem nivoju.
Glede na članek prof. dr. Ali Dehghantanha iz Kanadske Univerze Guelph, ki se s področjem spremljanja kibernetskih napadov v kmetijskem sektorju resno ukvarja, so tri glavne grožnje naslednje.
- Napadi kibernetskih kriminalcev, ki uporabljajo izsiljevalsko programsko opremo za učinkovito zaklepanje digitalnih sistemov in od proizvajalca zahtevajo plačilo odkupnine.
- Napadi, pri katerih hekerji ukradejo zaupne podatke o čemer koli, od proizvodnih stopenj do temperatur v rastlinjakih, urnikov hranjenja živali do dobavnih verig. Ti hekerji nato te ukradene podatke prodajo strankam, vključno s konkurenco.
- Napadi (ti se v tem času najbolj povečujejo), ki jih v večini primerov sponzorirajo kar države. S temi napadi hekerji motijo ali celo nadzorujejo omrežne sisteme. To v praksi pomeni prekinitev dobavnih verig.
Skupina pod vodstvom dr. Dehghantanha razvija tehnike in postopke za odkrivanje, analizo in odzivanje na kibernetske napade na sisteme pametnega kmetovanja. Tako skupino bomo morali v kratkem (trenutno še iz preventivnih razlogov) vzpostaviti tudi pri nas.
In kaj lahko v tem trenutku naredimo sami? Priporočilo dr. Dehghantanha je, da morajo kmetje izvajati “kibernetsko higieno” s posodabljanjem sistemov, zaščito zasebnih podatkov ter uporabo postopkov za preverjanje pristnosti in gesla. Proizvajalce pa poziva, naj razmislijo o uporabi sistemov za spremljanje kibernetskih groženj, ki so na voljo pri različnih podjetjih. In predlaga, da proizvajalci vzpostavijo odnose s prodajalci sistemov, da zagotovijo takojšen odziv, če pride do težav.
Spodaj si lahko preberete nekaj zelo koristnih informacij na temo današnjega bloga:
LP, Blaž