Kmetijstvo je hrbtenica vsake države oz. populacije. Do tega spoznanja pridemo, če kmetijstvo razumemo kot panogo, v kateri ljudje pridelujejo hrano in s tem omogočajo prehranjevanje določene populacije ali države. Za pridelovanje in prodajo svežih produktov pa bi lahko rekli, da je to »duša« kmetijstva, ki skrbi za zdravje in dobro počutje največjega ekonomskega kapitala – ljudi. Kmetijstvo pa zagotavlja tudi različne surovine za celotno industrijsko panogo.

V času človeškega napredka so se izboljšali tudi vzorci in načini kmetovanja, tako je kmetijstvo postalo bolj organizirano in z nekaterimi sodobnimi oblikami pridelave tudi bolj trajnostno. Človeški napredek se vedno enači z napredkom raznih proizvodnih procesov, eno brez drugega pač ne gre. Spodaj opisujem nekaj teh napredkov, ki so medsebojno povezani in nas (ljudi) ter panogo (kmetijstvo) delajo boljše in naprednejše.

Pametne kmetije

Živimo v informacijski dobi, vse gospodarske panoge informacijski čas izkoriščajo v namen izboljšanja procesnih učinkovitosti, kmetijski sektor ni izjema. Pametne kmetije si prizadevajo povečati donose na način, da je njihova kmetijska mehanizacija medsebojno povezana. Tako dobijo ogromne količine podatkov, ki jih obdelujejo razni algoritmi. Npr. z uporabo parametrov gnojenja dobimo priporočila za bolj optimalno/precizno gnojenje kmetijskih površin, kar se odraža v povečanem potencialu donosa. Te BIG DATA se bo v prihodnosti vedno bolj uporabljalo zlasti za razne analitične namene, ki jih bodo uporabljali proizvajalci, trgovci, predelovalci in drugi. S povečano analitiko bodo zgoraj omenjeni prepoznavali različne priložnosti za potrebe na svojih področjih, s čimer bodo izboljšali storitev in kakovost.

Na kakšen način se bo to dogajalo, si lahko preberete na spodnji povezavi.

https://www.businessinsider.com/big-data-and-farming-2015-8?IR=T

Brezpilotni letalniki

Kar je nekoč bilo rezervirano samo za vojsko, se sedaj uporablja za pridelavo boljših in večjih pridelkov. Pridobivanje podatkov o kmetijskih površinah z visokoločljivim večspektralnim aerofotografiranjem je zelo gospodaren način pridobivanja podatkov, saj lahko na varen in hiter način zajemamo informacije tudi na težje dostopnih krajih. Tak pristop zagotavlja kakovostne prostorske informacije, zmanjša potrebo po terenskem delu, omogoča hitrejše rezultate in zmanjšuje stroške. Brezpilotne letalnike ločimo na tiste s fiksnim krilom in tiste z več motorji (quadro ali heksa kopterji). V večini primerih so opremljeni z avtopilotom in lahko delo opravijo povsem avtonomno. Pojav te relativno majhne, poceni in enostavne tehnologije lahko deluje tudi kot učinkovit mehanizem za škropljenje in za namen prevoza objektov.

Na spodnji povezavi kratek videoprispevek o dronih v kmetijstvu, ki ga je pripravil National Geographic.

httpss://www.youtube.com/watch?v=v3YcZtlVrls

Izboljšanje kakovosti, doslednosti in učinkovitosti skozi različne procese

Znanost je nekaj, kar omogoča boljše in lažje življenje in razume probleme sodobnega življenja ter najde primerne rešitve.

Hidroponika je tehnika gojenja rastlin brez prsti. Ta tehnika gojenja v sedanjem času vedno bolj pridobiva na pomenu, čeprav je to že zelo star način gojenja rastlin. V času, ko obnovljivi viri postajajo delno neobnovljivi, lahko s hidroponiko rešujemo več težav in izboljšujemo donose ter obenem manj obremenjujemo okolje. Pri hidroponiki poznamo več različnih tipov, in sicer: NTF-tehnika je postala najpogostejša pri gojenju solatnic in zelišč, pri tej obliki hidroponike ima rastlina  stalen dotok hranilnih snovi. Drugi sistemi hidroponike (kapljično namakanje) pa so bolj primerni za večje rastline, kot so npr. paradižnik in paprika.

Aquaponica je kombinacija gojenja rib in rastlin v enem integriranem sistemu. Tukaj rastline pridelujejo hrano za ribe in obratno. Mikrobi pa amonijsko obliko dušika pretvarjajo v nitratno, ki jo rastline izkoristijo za rast in razvoj. Osebno menim, da aquaponica ni ravno tehnologija prihodnosti oz. je potrebno vedeti, kaj predstavlja 1. pridelek kaj pa 2. (bolj stranski) pridelek, in tako smotrno modificirati  prilagoditev celotnega sistema.

Na spodnjem videu nekaj več informacij o aquaponici.

httpss://www.youtube.com/watch?v=wLwwLrn2ncI

Pridelava v zaščitenih prostorih omogoča veliko povečanje donosov, kvalitete in prihodkov, predvsem zelenjave in tudi drugih rastlin (grozdje, jabolka). Na drugi strani pa se uporablja manj vode in pesticidov, kar znižuje stroške pridelave in producira bolj zdrave produkte, ki so na voljo pred sezono. Na tak način pridelovalci lažje izkoristijo predsezonske (višje) cene.

Inovacije v agrorobotiki

Premik na avtomatizacijo delovnih procesov je nekaj, kar so doživele in še doživljajo vse industrije, tukaj kmetijska panoga ni nikakršna izjema. Razlika je le to, da se v kmetijstvo robotizirani sistemi integrirajo v časovnem zaostanku, kar pa ni vedno slabo, saj na tak način dobimo cenejše in preverjene stroje, robote in druga pomagala. Uporaba avtomatizacije se je v predelavi in pakiranju že dobro uveljavila, na ta način uspešno zmanjšujemo napake in posledično reklamacije končnih produktov, to pa predvsem zato, ker se število ljudi, ki dela v panogi pakiranja in predelavi, eksponentno zmanjšuje. Naslednji korak je zmanjšanje prevoznih stroškov, saj se v nekaterih delih sveta (delih večjih mest) že dobro uveljavljajo avtonomna dostavna vozila. Agrorobotika pa lahko pomaga tudi pri zmanjševanju stroškov prenašanja lončnic, več o tem si lahko pogledate na spodnjem videu.

httpss://www.youtube.com/watch?v=HIpelnM1NBE

Da bi o vseh novih inovacijah pisal v enem članku je praktično nemogoče, saj je teh inovacij vsak dan več. Sem pa povzel nekaj tistih, ki se mi v tem trenutku zdijo zanimive.

LP, Blaž