Današnji blog pišem z namenom osvežitve spomina, kako je transformacija kmetijstva spremenila celotno človeštvo ter omogočila drugim (gospodarskim) panogam razvoj oz. razcvet. Skozi leta sem se tudi sam naučil, da je resnično dobro poznati zgodovino, saj je potem lažje razumeti sedanjost in vsaj malo predvideti, kaj bo v prihodnosti. Namen današnjega bloga je tudi predstaviti pomen transformacije kmetijske panoge, ki se nenehno dogaja in gre v smeri konj-traktor-robot. Sekundarni pomen tokratnega bloga pa je (na žalost) tudi v tem, da vsi tisti dvomljivci, ki ne zmorejo, nočejo, ne želijo, ali ne smejo potrditi dejstva prehoda kmetijstva v digitalno in robotsko dobo, sprevidijo, da so se podobni (tektonski) premiki v tej panogi že dogajali in se bodo tudi v naprej.
Vsaj do leta 1834 so ljudje žito želi ročno, v kmetijstvu je delala večina prebivalstva, v drugih panogah je bilo zaposlenih manj ljudi, to pa predvsem zaradi tega, ker če si v tistih časi nisi pridelal hrane (kmetoval), si bil v najboljšem primeru lačen. Takrat je veliko prebivalcev še umiralo zaradi lakote (na žalost v nerazvitih državah se to dogaja še danes). Ko je prišel čas žetve, se je na polja podalo staro in mlado, skratka vsi so hiteli in želi žito. Žetev je bila ročna in fizično naporna, storilnost pa majhna. Če k časovnemu oknu za spravilo pridelka prištejemo še vremenske vplive v času žetve (slabo vreme), napade bolezni in škodljivcev, vidimo, da je bilo časovno okno za spravilo izredno kratko. Tako se je velikokrat zgodilo, da še tisto, kar so posejali zaradi slabega vremena niso mogli pravočasno požeti, kar je rezultiralo k slabši (kvantitativno in kvalitativno) letini. Seveda je bil genetski potencial pšenice in drugih žit v tistem času bistveno manjši, kot je danes, zato je bilo elementarnega pomena, da je »bog dal dobro letino«, v nasprotnem primeru je sledila huda lakota s smrtnimi žrtvami.
Vse zgoraj našteto je spodbudilo inovatorja iz Virginije Roberta McCormika v razvoj stroja, ki bo povečal učinkovitost žetve žit v optimalnem času. Robert McCormik sicer ni končal razvoja svojega žetvenega pripomočka (preprosta naprava s konjsko vprego, ki je rezala žito – delo, ki se je do takrat opravljalo ročno), ki mu danes rečemo kombajn. Njegovo delo je leta 1834 končal (in patentiral) njegov najstarejši sin Cyrus McCormik. In tako se je začela doba sodobnejšega/naprednejšega kmetijstva, ki je omogočila večjo storilnost z manj delovne sile. Leta 1830 je bilo za žetev hektarja pšenice potrebnih 37 ur (ročnega dela – garanja). Leta 1840, ko so razvili izpopolnjen stoj za rezanje žit s prvo verzijo mlatilnice, pa je za 1 ha žetve pšenic bilo potrebnih »le« 11. 30 ure. Storilnost današnjih kombajnov za žetev žit je v povprečju 30 min/ha. Iz tega izhaja, da se je storilnost žetve pšenice od leta 1830 do 2023 povečala kar za 74-krat.
Slika 1: McCormicova naprava s konjsko vprego, ki je rezala žito
McCormicova zgodba se sicer ne nadaljuje tako lepo, kot si kdo misli, saj njegovega patentiranega pripomočka za žetev celih 9 let ni kupil nihče. McCormic je v času žetve vsa ta leta organiziral različne demonstracije svojega izuma in moledoval kmete, da naj preskusijo njegov izum, a kljub delovanju, nizki ceni (50 dolarjev) in časovnemu prihranku, ga ni kupil nihče. Kmetje so se tudi takrat bali sprememb in jih je stroj, ki je bil kasneje opisan kot “naprava, ki je videti kot križanec med vozičkom, bojnim vozom in letečim strojem” odvračal. McCormick ni bil pionir in izumitelj v tehničnem smislu, ampak predvsem tudi v ekonomsko/promocijskem. Namreč kot prvi in edini v tistem času je razvil nove poslovne prakse, vključno z ugodnimi krediti za nakupe, pisnimi jamstvi za zmogljivost, enostavno dostopnimi nadomestnimi deli in naprednim in drugačnim oglaševanjem, ki je kmetijske skupnosti izobraževalo o prednostih kmetijske tehnologije. Z letom 1841 je mehanski stroj za žetev končno postal priljubljen in to tako zelo, da je bil McCormick kasneje prisiljen preseliti proizvodnjo iz kovačnice na družinski kmetiji v tovarno v Chicagu (1847). McCormickov stroj je omogočil, da so lahko prerije srednjega zahoda ZDA postale “žitnica” naroda. Leta 1851 je McCormickov stroj postal mednarodna senzacija. Na londonski razstavi Crystal Palace Exposition je osvojil zlato medaljo, nato pa presenetil občinstva v Hamburgu, Dunaju in v Parizu. McCormick je bil izvoljen v Francosko akademijo znanosti, ker je za kmetijstvo naredil več kot katerikoli drug živeči človek. Ker je njegov stroj za žetev žit omogočil veliko manjšemu številu kmetov proizvesti veliko več žita, je Cyrus McCormick ne le preobrazil kmetijstvo, temveč tudi diverzificiral ameriško industrijo. Leta 1831 je bilo v kmetijstvo vključenih 90 % prebivalstva ZDA. Danes pa le 2 % prebivalstva proizvede več hrane, kot jo država lahko porabi. Ta zgodovinska zgodba nas uči, da se je transformacija že dogajala in da se bo dogajala vedno in da so le znanje, tehnološki preboj in inovacije tisto, kar nas usmerja v prihodnost.
Slika 2: Prvi “kombajn”
Kaj bo sledilo v bližnji prihodnosti, nam je sedaj že vsem jasno, sistem kmetovanja oz. proizvodnje hrane se spreminja in se bo spremenil v drugačno obliko, kot jo poznamo danes. Ta oblika se zelo navezuje na informatiko, robotiko in umetno inteligenco. V letu 2023 je kmetijski sektor doživel temeljito preobrazbo, zaznamovano z množico inovacij, ki segajo od Agro-Chat bootov, ki jih poganja umetna inteligenca, do pametnih (laserskih) sistemov za nadzor nad plevelom in sodobnimi poljedelskimi sejalnicami, ki gnojilo odmerjajo glede na posejano seme. A ko zaključujemo to leto, obstaja pojav, ki je v glavnem ostal zunaj naših polj in kmetij: človekoidni roboti, človeku podobni stroji, ki se hitro razvijajo, zahvaljujoč umetni inteligenci. Letos smo lahko videli promo videe plesočih in skakajočih človekoidov iz podjetij Boston Dynamics. Podjetje Tesla je nedavno napovedala razvoj svojega človekoida II. Generacije – Optimus, za katerega Elon Musk verjame, da bo kmalu osvojil industrijsko delovno okolje. Musk je sprva obljubil, da bodo ti roboti stali manj kot 20.000 $, vendar se zdi, da ta cilj ni dosegljiv, saj je cena bližje 100.000 $. Kitajska je napovedala svoje načrte za začetek množične proizvodnje človekoidnih robotov do leta 2025. Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko trg teh robotov v 15 letih dosegel vrednost neverjetnih 150 milijard $. Ti roboti bi lahko našli široko uporabo v tovarnah med letoma 2025 in 2028 ter se razširili v različne druge poklice med letoma 2030 in 2035.
Slika 3: Sodobna poljedelska sejalnica
A bodo ti človekoidni roboti prevzeli osrednjo vlogo tudi v kmetijskem sektorju? Moj kratek odgovor je, NE. Podobno razmišlja tudi Erik Pekkeriet, programski menedžer za Vision + Robotics na Univerzi Wageningen. “Tehnološki razvoj sicer hitro napreduje, vendar vidim kompleksnosti znotraj kmetijskega sektorja, ki jih ni mogoče enostavno rešiti s človekoidom”.
Zaključek današnjega bloga je, da je preteklost kmetijstva pokazatelj neprestanih inovacij in prilagoditev, ki so potrebne za napredovanje sektorja. Medtem ko človekoidni roboti morda predstavljajo prihodnost v nekaterih industrijah, trenutno še ne igrajo ključne vloge v kmetijstvu. Vendar pa, glede na zgodovino inovacij in transformacij v kmetijstvu, je odprta možnost, da bodo prihodnje tehnološke inovacije, kot so človekoidni roboti, morda našle svoje mesto in vlogo v kmetijstvu prihodnosti. Robotizacija, umetna inteligenca in informatika so v letu 2023 postale ključni dejavniki v nadaljnji transformaciji kmetijstva, predstavljajoč pomemben korak v smeri večje učinkovitosti, natančnosti in trajnosti. Uspešna implementacija teh tehnologij je bistveno povečala produktivnost in zmanjšala potrebo po ročnem delu, kar je omogočilo kmetom, da se osredotočijo na bolj strateške in upravljalne vidike svojega poslovanja. Glede na hitri razvoj tehnologij in njihovo vedno večjo dostopnost, lahko pričakujemo, da se bo kmetijska panoga v letu 2024 še naprej intenzivno transformirala. V prihodnosti lahko pričakujemo še večje povezovanje med različnimi tehnologijami, kar bo omogočilo še boljšo optimizacijo kmetijskih procesov. Umetna inteligenca bo še naprej igrala ključno vlogo v analizi podatkov in avtomatizaciji odločitev, informatika pa bo omogočila boljšo povezljivost in integracijo med različnimi deli kmetijskega sistema. Pričakujemo lahko tudi nadaljnji razvoj in implementacijo naprednih robotskih rešitev, ki bodo sposobne opravljati bolj kompleksne in specifične naloge, od obdelave zemlje do pobiranja pridelkov. Vse te inovacije bodo skupaj delovale na zmanjšanju okoljskega odtisa kmetovanja, povečanju pridelkov in spodbujanju trajnostne prihodnosti kmetijstva.
Slika 4: Človekoidni robot v kmetijstvu
Dragi prijatelji in kolegi, ko zaključujemo to leto, in vstopamo v novo, je pomembno, da se spomnimo, kako globoko je zgodovina kmetijstva zaznamovala našo sedanjost in kako bo oblikovala našo prihodnost. Preteklost nas uči, da so inovacije, kot je bila McCormickova revolucija v kmetijstvu, temeljno spremenile naš način življenja. V letu 2023 smo bili priča neverjetnemu napredku v integraciji robotike, umetne inteligence in informatike v kmetijske procese, kar je odprlo nove možnosti za učinkovitejše, trajnostne in produktivne kmetijske prakse. Ob pogledu na leto 2024 sem poln upanja in pričakovanja ter vam želim, da bi ta duh inovacij in transformacij nadaljeval z vami. Naj vam novo leto prinese nove izzive, priložnosti in uspešne rešitve. Naj bo to leto, ko bomo še bolj povezali znanost, tehnologijo in naravo, da bi skupaj ustvarili boljši svet.
Srečno in uspešno novo leto 2024!
Lep pozdrav,
Blaž Germšek