Časi v kmetijstvu se spreminjajo oz. so se v razvitih državah že. Ob nekoč nizkih plačah, visoko težavni in zaničevani panogi v primerjavi z ostalimi panogami, ki so usmerjene v proizvodnjo tehnološko naprednih izdelkov, kot so npr. proizvodnja hi-fi komponent, mobilnih telefonov, televizorjev itd., bo (kot kaže nadaljevanje bloga) ravno ta panoga (kmetijska) postala rešitelj številnih visokotehnoloških podjetij. Trendi v eni od razvitih držav in stalni članici G7 (Japonski) kažejo tako.
Pojavljata se dva zelo močna trenda, ki kmetijski industriji omogočata visok dobiček.
Prvi trend povzročata človek in naravne katastrofe. Ali je globalno segrevanje resnica ali laž, je tokrat vseeno, dejstvo je, da je vreme po vsem svetu postalo zelo nepredvidljivo, celo za strokovnjake in inštitucije, ki se z vremensko napovedjo ukvarjajo že desetletja. Tako so vsakoletni pojavi večjih in močnejših orkanov v ZDA in na Japonskem nekaj vsakdanjega kot tudi močno deževje v najbolj nepričakovanih časih in območjih. Vse to naredi tradicionalno kmetijstvo kot zelo tvegan posel. Preskrba s hrano je tveganje, ki si ga mnoge države ne morejo privoščiti. Zato so vlade po vsem svetu pripravljene plačati višje cene osnovnih živil. Višje cene, ki postajajo normativ v kmetijstvu, so v to panogo pritegnile nekmetijske industrije, katerih donosi niso več tako veliki, kot so bili nekoč. To še posebej velja za visoko tehnološka podjetja na Japonskem. Visoko tehnološka podjetja so prisiljena znižati cene zaradi hude konkurence (poceni delovna sila) v Južni Koreji in na Kitajskem. Veliko japonskih tehnoloških podjetjih je celo razmišljalo, da bi proizvodnjo ukinili oz. da bi tovarne kar zaprli. Dokler si Japonska vlada ni začela prizadevati, da naj visokotehnološka podjetja začnejo gojiti solato.
Drugi trend je porast povpraševanja po hrani v splošnem smislu, še posebej po ekološko in tehnološko gojeni hrani. To je morda presenečenje, ampak kot splošna zahteva za porast hrane velja, da so nekatere nišne skupine kupcev povpraševanja enostavno prevelike, da bi jih lahko izničili. Prvi je ekološki trend, saj ljudje res želijo vedeti, kje in kako se je zelenjava pridelovala, ta skupina potrošnikov posega le po ekološko certificiranih izdelkih. Druga skupina potrošnikov pa na trgovskih policah izbira – išče bolj tehnološko pridelano sadje in zelenjavo, v kontekstu tehnološko pridelane hrane imam v mislih kvadratne lubenice, ki prihranijo prostor v hladilniku, in solata z nizko vsebnostjo kalija, ki jo lahko uživamo tudi, če nam odpovejo ledvice.
Prejšnji mesec je visokotehnološko podjetje Fujitsu začelo s prodajo take solate, ki ima nizko vsebnost kalija, gojijo jo sami v svojih izredno čistih prostorih v stari tovarni polprevodnikov v Aizu-Wakamatsu, Fukushima Prefecture. Drugo visokotehnološko podjetje Toshiba je napovedalo, da bodo začeli z gojenjem – proizvodnjo zelenjave znotraj stare tovarne disket v bližini Tokia, ki jo ne uporabljajo že dve desetletji. Konec tega leta bo znano visokotehnološko podjetje Panasonic začelo s prodajo računalniško kontroliranih rastlinjakov za gojenje špinače in druge zelenjave. Podjetje Sharp, pa je že lansko leto v Dubaju pričelo z laboratorijskimi testi gojenja jagod v zaprtem prostoru s pomočjo namenskih luči in novo tehnologijo čiščenja zraka.
Po navedbah Wall Street Journal je japonska vlada po vsej državi razširila subvencije za napredno kmetijstvo z namenom, da se poveča število obratov, po vzoru podjetja Fujitsu z uporabo visokotehnoloških metod gojenja rastlin (hrane).
Ali ima ta trend kakšen smisel? Po mnenju Toshibe ga ima.
Podjetje Toshiba je napovedalo, da bodo dodali novo dimenzijo v svoj zdrastvenooskrbovalni koncept poslovanju družbe in to z zagonom proizvodnje t. i. trajnostne zelenjave, ki ne bo vsebovala pesticidov. Nova tovarna bo zaprtega tipa, ki deluje v skoraj aseptičnih pogojih gojenja zelenjave. Družba je začela gradnjo tovarne v Yokosuki, Kanagawa, s prodajo solate, mladih listov solatnic, špinače, Mizune in druge zelenjave bodo pričeli v zadnjem četrtletju poslovnega leta 2014. Letno prodajo ocenjujejo na 300 mio. jenov (2,1 mio. €). Vodstvo družbe je v izjavi za javnost zapisalo, da podpirajo razvoj družbe, kjer ljudje lahko privedejo do bolj zdravega in srečnejšega življenja. Spodbujanje dobrega zdravja in boljšega življenjskega okolja je sestavni del teh prizadevanj; podjetje Toshiba svojo pozornost osredotoča na izboljšanje kakovosti hrane, vode in zraka.
Očitno je, da se v razvitih državah (tradicionalno) kmetijstvo spreminja. Tehnološka podjetja pa v novih pridelovalnih industrijah zdrave hrane ničesar ne prepuščajo naključju, sploh ko gre za multimiljonski posel.
Zdaj pa vprašanje, ki se ga moramo vsi vprašati. Kaj počnemo mi, da bi ujeti ta trend? Je naše odgovorno ministrstvo (MKO) v koraku s svetovnimi trendi? Imamo kakšno pametno dolgoročno ali srednjeročno strategijo na tem področju kmetijstva oz. pridelovanja hrane ?
Jaz osebno se posvečam uvajanju novih tehnologij v kmetijstvo in lahko povem, da se je neka podobna zgodba začela pisati tudi v Sloveniji … več ob primernem času 🙂
Lp, Blaž